<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Demonstracijski model za prikaz vzdolžno potujočega magnetnega polja</dc:title><dc:creator>Florjančič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrič,	Henrik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vzdolžno potujoče magnetno polje</dc:subject><dc:subject>linearni asinhronski motor</dc:subject><dc:subject>frekvenčni pretvornik</dc:subject><dc:subject>demonstracijski model</dc:subject><dc:subject>feromagnetni materiali.</dc:subject><dc:description>V elektromagnetnem svetu so prisotni človeškemu očesu nevidni pojavi kot je tudi elektromagnetno polje, v katerem delujejo sile. Sledijo trajektorijam, ki jim pravimo silnice, njihov prikaz pa je možen z izdelavo demonstracijskih modelov. Opisali in izdelali smo demonstracijski model (DM) za prikaz vzdolžno potujočega magnetnega polja, s katerim bi olajšali in izboljšali izobraževalni proces. Študentom bi prikazali potek magnetnih silnic z vizualnim orodjem in jim približali razumevanje delovanja potujočega magnetnega polja.
Preučili smo teorijo magnetnega polja, feromagnetnih lastnosti ter linearno potujoče magnetno polje. Magnetno polje, ki je lahko naravno prisotno ali ga proizvede magnet ali elektromagnetna naprava, se sklepa okoli vira, kar ponazarjamo s silnicami. Izvira v severnem polu in se zaključuje v južnem. Weissove domene v feromagnetnih materialih se poravnajo v smer magnetnega polja in ga s tem ojačajo, zato je tak material prava izbira za prikaz magnetnega polja. Razumevanju teorije je sledila zasnova izdelka. Na voljo smo imeli navitje oziroma primarni del (primar) linearnega asinhronskega motorja LAF 121 (LAM) proizvajalca Indramat, frekvenčni pretvornik Danfoss serije 302 (FP) in fini feromagnetni prah.  LAM si lahko predstavljamo kot razvit asinhronski motor (AM), ki proizvede potujoče linearno magnetno polje. Krmilimo ga s FP, ki je zgrajen za krmiljenje rotirajočih električnih motorjev, zato smo najprej spoznali, kako deluje skupaj z AM. Nato smo vse potrebne vrednosti LAM preračunali v rotirajoče ekvivalente in jih vpisali v FP. Nastavili smo vse potrebne meje, da ne bi uničili navitja motorja ali FP. Zamislili smo si delovanje v ročnem in avtomatskem režimu. V ročnem režimu DM upravljamo s pomočjo krmilne plošče, v kateri so skrite električne povezave do indikatorjev in stikal. Spreminjamo lahko smer in hitrost potovanja magnetnega polja. Za avtomatični režim smo v programu MCT 10 uporabili Smart Logic, kjer smo vizualno sprogramirali sekvence, kjer se hitrost in smer potovanja spreminjata samodejno, v različnem zaporedju. Ob vključitvi DM se fini feromagnetni prah premika skupaj s proizvedenim magnetnim poljem, kar vidimo kot nekakšno valovanje. Po daljšem času delovanja lahko vidimo tvorbo grudičastih struktur v prahu, saj nekateri delčki ostanejo na istem mestu nad primarjem, kljub delovanju magnetnega polja. Ob izključitvi DM se vidi pojav remanentnega polja v feromagnetnem prahu, saj ohrani koničasto obliko zaves, ki pa je dovolj šibko, da ga izničimo že s stresanjem ohišja iz pleksi stekla, v katerem se nahaja feromagnetni prah.
Uspela nam je povezava vseh električnih komponent in s tem izdelava demonstracijskega modela, ki deluje v optimalnih razmerah in služi vizualni predstavitvi linearnega magnetnega polja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 14:30:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161492</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61230</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207192323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
