<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pokrivanje porabe električne energije z vetrno elektrarno in baterijo</dc:title><dc:creator>Poglavc,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>veter</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:subject>elektrarna</dc:subject><dc:subject>baterija</dc:subject><dc:subject>samooskrba</dc:subject><dc:description>Glavni namen diplomskega dela je s pomočjo arhivskih meritev hitrosti vetra in
matematičnega modela oceniti proizvodnjo električne energije vetrne elektrarne,
oceniti porabo domače električne energije, oceniti električno baterijo kot shranjevalnik
energije in njeno stanje napolnjenosti in zagotavljati enakost med proizvodnjo
in porabo električne energije v vsakem časovnem koraku.
Ocena proizvodnje električne energije iz vetrne elektrarne je odvisna od lokacije,
velikosti elektrarne, učinkovitosti, vremenskih parametrov in časovnih korakov.
Ocena porabe domače električne energije je odvisna od števila domačih
porabnikov električne energije, njihove moči in časa delovanja ter časovnih korakov.
Ocena električne baterije vključuje spremembo stanja napolnjenosti in
kapacitete baterije.
V prvem delu diplomske naloge so podrobneje opisani teoretični principi delovanja
in dejavniki, ki vplivajo na izračune. Opisana je zgodovina vetrne elektrarne
in kaj vse vpliva na njeno proizvodnjo. Prikazano je, kako izračunamo
porabo električne energije našega gospodinjstva in nekaj o shranjevanju energije
v baterije.
V drugem delu smo teorijo pretvorili v prakso in poračunali proizvodnjo električne energije vetrne elektrarne s pomočjo pridobljenih podatkov o vetru na
izbrani lokaciji in enačb predstavljenih v prvem delu. Porabo domačega gospodinjstva
smo dobili glede na izpisane specifikacije vsake delujoče naprave in enačbe
za električno energijo ter jih po potrebi skalirali. Vpliv baterije pa je bil predstavljen
kot shranjevalnik, ki odvečno energijo shrani in jo po potrebi vrne v sistem,
z upoštevanjem predhodno predstavljenih omejitev.
Analiza matematičnega modela je pokazala, da bi vetrna elektrarna na izbrani
lokaciji lahko obratovala in oskrbovala gospodinjstva, vendar ne v vsakem
trenutku, saj nam bi težave povzročali dnevi brez vetra. Vetrna elektrarna ne bi
mogla oskrbovati gospodinjstev samostojno kot tudi ne z dodatno baterijo. Za dni
brez vetra bi potrebovali nadomestilo. Največ težav pri samooskrbi bi povzročale
tri konice: zjutraj okoli šeste ure, ko se ljudje zbudijo, okoli poldne, ko je čas za
kosilo in nazadnje okoli pete popoldne, ko se kuhajo večerje. Najbolj optimalna
obremenitev za našo vetrno elektrarno AN Bonus 1000/54 in 2,4 MWh baterijo je
450 gospodinjstev. Najvetrovnejši mesec v zimskem obdobju je bil januar.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 14:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161487</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61134</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207184899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
