<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga trajnostnega menedžmenta človeških virov v slovenskih organizacijah</dc:title><dc:creator>Duvnjak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kohont,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobe,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>trajnostni menedžment človeških virov</dc:subject><dc:subject>odgovornost</dc:subject><dc:subject>kontekst</dc:subject><dc:subject>človeški viri</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija se osredotoča na vlogo, ki jo ima trajnostni menedžment človeških virov v slovenskih organizacijah. Kompleksnost trajnostnega razvoja je v teoretičnem delu prikazana z več vidikov. Ker je koncept pojmovan z različnih perspektiv, smo s poglobljenim pregledom zgodovinskih dogodkov in literature prikazali razvoj koncepta na mednarodni politični ravni, kjer smo jasno prikazali postopno prepoznavanje vloge in odgovornosti, ki jo imajo organizacije pri usmerjanju družb v trajnostni način življenja. V skladu s tem smo se usmerili na področje organizacijskega konteksta, kjer smo se posvetili menedžmentu človeških virov. S pregledom literature smo prikazali ključne razvojne teorije, koncepte in modele, ki so izoblikovale različne pristope in zaključili s prehodom iz strateškega k trajnostnemu menedžmentu človeških virov. Pri slednjem smo prikazali raznolike pristope, ki kažejo, da v obstoječi literaturi ne obstaja enotna definicija in predlagan model. Z empirično raziskavo, v katero smo vključili tri velike slovenske organizacije, smo poskušali identificirati značilnosti morebitne usmerjenosti organizacij v trajnostni razvoj ter prvine menedžmenta človeških virov, ki bi jih lahko opredelili kot trajnostne. Z različnimi metodološkimi pristopi, in sicer s polstrukturiranimi intervjuji, medijsko analizo, analizo vsebine trajnostnih in letnih poročil in podatkov raziskave CRANET smo ugotovili, da v Sloveniji obstajajo trajnostno usmerjene organizacije ter da pri tem lahko predpostavljamo obstoj trajnostnega menedžmenta človeških virov. Empirična raziskava je pokazala, da ima trajnostni menedžment človeških virov ključno vlogo pri trajnostnem delovanju organizacij ter da je dediščinski kontekst pomemben dejavnik pri razvoju in implementaciji strategij, praks in politik trajnostnega menedžmenta človeških virov. V doktorski disertaciji predlagamo kontekstualno specifičen model trajnostnega menedžmenta človeških virov s poudarkom na postsocialističnem kontekstu.</dc:description><dc:publisher>B. Duvnjak</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-11 08:30:25</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161412</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.95/.96(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 166517</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209419523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
