<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Projektiranje in izdelava elektro postroja v proizvodnji sintetičnih smol</dc:title><dc:creator>REDEK,	JAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedeljković,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ex okolje</dc:subject><dc:subject>bariera</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>programiranje</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:description>V slovenskem podjetju, kjer proizvajajo sintetične smole, so se odločili širiti svojo proizvodnjo, da ohranijo konkurenčnost na trgu in zagotovijo zadostne kapacitete, ki jih zahteva trg. V ta namen je stranka podala zahtevo za izgradnjo nove reaktorske linije.
V diplomskem delu je predstavljen postopek izdelave projekta za avtomatizirano proizvodnjo sintetičnih smol. Vsebina se nanaša na določene praktične postopke, na katere naletimo ob izvedbi podobnih projektov. Za začetek smo se najprej srečali s tehnološkimi shemami, ki so temelj vsakega industrijskega sistema, saj omogočajo vizualizacijo in načrtovanje celotnega sistema. Te sheme vsebujejo različne elemente, kot so ventili, merilniki in porabniki električne energije, ki v nadaljevanju tvorijo tabele, ki popisujejo elemente v sistemu. V nadaljevanju predstavimo razlike med pnevmatskimi in regulacijskimi ventili, ki so nujni za natančno nastavitev pretoka tekočin, kar je bistveno v kemijskih industrijah. Sledijo različne vrste merilnikov, ki imajo različna območja merjenj, poleg tega pa morajo imeti priložene certifikate ATEX, ki jih zahteva eksplozijsko nevarna cona. Po končani predstavitvi elementov in določitvi njihovih signalov je sledil izris električnega načrta v programskem okolju EPLAN. V načrtu imamo primere izrisov sklopa motorja s frekvenčnim pretvornikom, merilnikov in ventilov, na koncu pa imamo izris vseh močnostnih omar, ki so v sklopu in so povezane med seboj. Zaradi visoke stopnje vnetljivosti potrebujemo elemente, kot so bariere, ki nam omogočajo varno komunikacijo med krmilnim delom in delom v proizvodnji, kjer se nahaja eksplozijsko nevarna cona. Sledijo zahteve pri izgradnji in načrtovanju električnih omar, tako močnostnih, ki napajajo močnostne porabnike, kot tudi krmilnih, ki služijo za krmiljenje in komunikacijo. Pri izdelovanju krmilnih omar se prvič srečamo z eksplozijsko nevarno cono, zato je pravilno načrtovanje ključnega pomena za celotno delovanje sistema.
V zadnjem delu so predstavljeni sklopi funkcijskih blokov, ki odražajo komunikacijo z ventili, merilniki in drugimi močnostnimi porabniki v programskem okolju Honeywell. Poleg tega dobimo vpogled v programsko okolje, kjer kreiramo grafične vmesnike in si pogledamo dotičen primer iz projekta. Na koncu izpostavimo načrtovanje in primer izdelave tabele za opravljanje testov I/O, s katerimi preverimo pravilne povezave in pravilno konfiguracijo izhodnih in vhodnih signalov. V zaključku pa predstavimo še nedokončana dela, ki so še vedno v fazi izdelovanja, in opišemo procese, ki so nam povzročali največ težav, poleg tega pa izpostavimo še vse spremembe, ki so se zgodile v času izvedbe.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-10 12:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161369</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62668</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207159299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
