<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sedimentološka karakterizacija sedimentov barhanov v Tržaškem zalivu</dc:title><dc:creator>Golob,	Erika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šmuc,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:subject>barhanske dune</dc:subject><dc:subject>sedimentologija</dc:subject><dc:subject>mineralogija</dc:subject><dc:subject>sedimentacijsko okolje</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem proučevala sedimentno jedro SI5A, odvzeto na območju barhanskih dun v Tržaškem zalivu. Namen naloge je bil opredeliti sedimente, ugotoviti njihovo strukturo, teksturo in sestavo ter ugotoviti izvorno območje sedimentov in proces nastanka barhanskih dun. Jedro SI5A smo sedimentološko popisali in na podlagi profila odvzeli 16 vzorcev. Te vzorce smo analizirali z granulometrijsko analizo in rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) ter pripravili pet petrografskih zbruskov za pregled z optičnim presevnim mikroskopom. Jedro SI5A, dolgo 197 cm, je sestavljeno iz plasti in lamin sedimentov različnih debelin in barv. Jedro ločimo na zgornji heterogen del (od 0 do 95 cm) ter na spodnji homogen del (od 95 do 197 cm). Barva sedimenta prehaja od svetlejše sivorjave barve na vrhu do temno sivovijolične na dnu. Granulometrijska analiza je pokazala, da je delež peščene frakcije v vseh vzorcih najvišji. Večina vzorcev sodi med rahlo glinene meljaste peske. Porazdelitvene krivulje so pri vseh vzorcih polimodalne, kar kaže na prisotnost različnih populacij zrn. XRD analiza je pokazala, da sta v vzorcih v največji meri prisotna dolomit in kalcit. Nato sledijo kremen, aragonit, albit in halit. Vsebnost dolomita in kalcita se z globino zmanjšuje. Delež aragonita je povezan s prisotnostjo školjčnega drobirja. Halit in albit sta približno enakomerno porazdeljena skozi jedro. Mikroskopski opis petrografskih zbruskov je pokazal, da je sediment srednje do dobro sortiran in da v vseh vzorcih prevladujejo polzaobljena do zaobljena zkarbonatna zrna. Štiri vzorce smo označili kot kremenovo-karbonatni litični meljasti pesek, najgloblji vzorec pa kot kremenovo-karbonantni litični pesek. Rezultati kažejo, da barhanske dune gradijo resedimentirani sedimenti, ki so se v času zadnjega glacialnega viška odložili v severnem Jadranu in sedimenti iz flišne slovenske obale. Ti sedimenti so se nato v morskem okolju resedimentirali s tokovi usmerjenimi proti severovzhodu v barhanske dune.</dc:description><dc:publisher>E. Golob</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-10 09:00:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161343</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100989</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 212275459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
