<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Interakcije med mikroplastiko iz avtomobilskih pnevmatik in vodno rastlino</dc:title><dc:creator>Turk,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalčikova,	Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>mala vodna leča</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>strupenost</dc:subject><dc:subject>vodni makrofiti</dc:subject><dc:description>Sodobnega življenja si brez avtomobilov ne predstavljamo več, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Za razliko od emisij izpušnih plinov iz motorjev z notranjim izgorevanjem se le redko zavedamo onesnaževanja z delci, ki nastajajo ob stiku pnevmatike s cestiščem. Pnevmatike se med vožnjo obrabljajo, abrazija pa vodi do nastanka mikroplastike, o kateri vemo zelo malo. Ko mikroplastika zaide v okolje je podvržena številnim dejavnikom, ki vplivajo na njene lastnosti. Poleg znanja o časovno odvisnih spremembah same mikroplastike, pa je močno okrnjeno tudi razumevanje vplivov na organizme v ekosistemih. 
V magistrskem delu smo pokazali, da ima mikroplastika, ki je različno dolgo v okolju, različen vpliv na plavajočo vodno rastlino Lemna minor. V 9-dnevnem eksperimentu z mikroplastiko iz avtomobilskih pnevmatik, ki je bila i) takoj dodana (surova), ii) hidratirana 24 ur in iii) starana 14 dni v simuliranih okoljskih pogojih, smo spremljali adsorpcijo delcev na rastlino ter vpliv na specifično hitrost rasti in rast korenin. Preko koncentracije klorofila a in b ter aktivnosti elektronskega transportnega sistema smo ovrednotili vpliv na proces fotosinteze, merili pa smo tudi morebitni vpliv na vsebnost energetsko bogatih molekul (proteini in ogljikovi hidrati). V primeru surove in hidratirane mikroplastike so bili vplivi na rastlino posledica fizičnega oviranja rasti in mehanskih poškodb, medtem ko so imeli v primeru starane mikroplastike ključno vlogo mikroorganizmi na njeni površini. Mikroplastika je delovala kot vektor biološkega onesnaženja, s čimer smo v sistem vnesli alge, ki so se v prisotnosti obilne količine hranil močno razrasle. Kot posledica kompetitivnosti za hranila je bila inhibicija specifične hitrosti rasti in rasti korenin Lemna minor prav v primeru starane mikroplastike bolj izrazita v primerjavi s surovo in hidratirano mikroplastiko. Pri starani mikroplastiki pa smo preko zmanjšane vsebnosti klorofila in ogljikovih hidratov v rastlini opazili tudi vpliv na fotosintezo, česar ni bilo zaznati pri surovi in hidratirani mikroplastiki.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-09 08:11:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161255</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22675</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207452675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
