<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Raziskave vpliva sestave medija na stabilnost suspenzij nanodelcev TiO$_2$</dc:title><dc:creator>Bašič,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Reščič,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>koloidna kemija</dc:subject><dc:subject>stabilnost suspenzij titanovega dioksida</dc:subject><dc:subject>Monte Carlo</dc:subject><dc:subject>zeta potencial</dc:subject><dc:subject>dinamično sipanje svetlobe</dc:subject><dc:description>Preučevali smo stabilnost TiO$_2$ nanodelcev v medijih z različnimi dielektričnimi konstantami pri različnih vrednostih pH. Suspenzijam TiO$_2$ nanodelcev smo izmerili zeta potencial preko merjenja elektroforetske mobilnosti in hidrodinamski radij z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Pričakovali smo višjo stabilnost suspenzij z medijem, ki ima nižjo dielektrično konstanto. Dokazali smo, da velja ravno obratno, saj z nižanjem dielektrične konstante medija povečujemo tudi elektrostatski privlak med protiioni in nanodelcem. Protiioni se naberejo na površini nanodelcev in
senčijo naboj nanodelca, ki je odgovoren za odbojno interakcijo med dvema nanodelcema. Stabilnost suspenzij je bila višja pri pH, ki je bolj oddaljen od izoelektrične točke nanodelcev, saj je bil naboj delcev večji in posledično tudi odboj med njimi. Senčenje naboja v tem primeru nima bistvenega vpliva na stabilnost kot pri dielektrični konstanti. Izvedli smo še pet Monte Carlo simulacij, kjer smo pri vsaki spremenili dielektrično konstanto medija v sistemu. Simulcije so dale rezultate, ki so v skladu z eksperimentalnimi meritvami.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-09 08:10:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161251</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24197</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207303427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
