Povezava med osebnostnimi lastnostmi in vozniškim vedenjem slovenskih voznikov začetnikovDjordjević, Julijana (Avtor) Stojmenova Pečečnik, Kristina (Mentor) Podlesek, Anja (Komentor) vedenje voznikovvozniki začetnikiosebnostne lastnostivprašalnikprometna varnostkognitivna znanostMagistrsko delo je raziskovalo povezave med osebnostnimi lastnostmi in vozniškim vedenjem med slovenskimi vozniki začetniki z uporabo novo razvitega Slovenskega vprašalnika o vozniškem vedenju mladih voznikov (SN-DBQ) in vprašalnikom Petih osebnostnih lastnosti (BFI). SN-DBQ je bil razvit specifično za spremljanje vozniškega vedenja mladih slovenskih voznikov po navdihu DBQ, saj ta meri iste konstrukte. Pri oblikovanju postavk so bile upoštevane različne psihološke in kognitivne teorije, kar je privedlo do seznama 28 postavk, oblikovanih tako, da odražajo štiri vrste neprimernega ali nezaželenega vozniškega vedenja: kognitivne zdrse, napake, namerne in nenamerne kršitve. Ustreznost postavk smo preverili s kognitivnimi intervjuji. V glavni raziskavi smo s spletno anketo zbrali odgovore 369 udeležencev. Potrditvena faktorska analiza je potrdila štirifaktorsko strukturo vprašalnika. Regresijska analiza je pokazala napovedno moč osebnostnih lastnosti na vozniško vedenje. Moški so poročali o statistično značilno pogostejših namernih kršitvah in napakah kot ženske. Odsotnost vožnje s spremljevalcem pred 18. letom je bila povezana z več namernimi kršitvami, nenamernimi kršitvami in napakami, a manj kognitivnimi zdrsi. Višji dosežki na lestvici ekstavertnosti so bili povezani z večjo pogostostjo kognitivnih zdrsov in namernih kršitev. Višji dosežki na lestvici sprejemljivosti in vestnosti so bili povezani s pogostejšimi kognitivnimi zdrsi, nenamernimi kršitvami in napakami, višji dosežki na lestvici odprtosti pa z več nenamernimi kršitvami. Čustvena stabilnost ni napovedovala nobene od preučevanih vrst vozniškega vedenja. Te ugotovitve so poudarile pomen osebnostnih lastnosti pri razumevanju in napovedovanju vozniškega vedenja voznikov začetnikov. Na novo razvit vprašalnik se je v raziskavi izkazal kot zanesljivo in veljavno orodje za ocenjevanje vozniškega vedenja. Prihodnje raziskave bi ga lahko ob upoštevanju omejitev pričujoče študije uporabile za razvoj ciljno usmerjenih posegov za varnost v cestnem prometu.J. Djordjević20242024-09-08 08:30:03Magistrsko delo/naloga161240UDK: 165.194(043.2)VisID: 165273COBISS_ID: 206784515sl