<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nevroprognostifikacija po srčnem zastoju</dc:title><dc:creator>Škrjanec,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Beguš,	Goranka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matić,	Lucija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>enote intenzivne terapije</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>napovedovanje nevrološke prognoze</dc:subject><dc:description>Uvod: Napovedovanje nevroloških izidov po srčnem zastoju ostaja velik izziv v klinični praksi, ki zahteva natančno in občutljivo ocenjevanje. Obsežen napredek na področju diagnostičnih metod zdravstvenim delavcem omogoča boljšo oceno pacientovega stanja. Medicinske sestre so ključne pri spremljanju nevrološkega stanja pacientov po srčnem zastoju, saj njihova hitra prepoznava sprememb močno prispeva k boljšemu izidu zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo relevantne literature ugotoviti, katere od nevroloških prognostičnih metod so na razpolago ter kako medicinske sestre v enoti intenzivne terapije sodelujejo z drugimi člani zdravstvenega tima pri spremljanju in izboljšanju nevrološkega stanja pacientov po srčnem zastoju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo dela pregleda literature, ki je v večini temeljila na tuji strokovni literaturi. Iskanje literature je potekalo s pomočjo ključnih besed: »medicinska sestra« IN »enota intenzivne terapije« / »nurse« AND »intensive care unit« / » srčni zastoj« IN »nevrološka ocena« / »cardiac arrest« AND »neurological assessment« / »nevroprognostifikacija po srčnem zastoju« / »nevroprognostification following cardiac arrest«. Rezultati: Ugotovili smo, da infrardeči pupilometer izstopa zaradi svoje natančnosti, hitrosti in objektivnosti, kar predstavlja prednost pri nevrološki oceni pacienta, sploh pri pri zelo majhnih spremembah zenice ter da je SSEP test v povezavi s pupilometrijo kakovosten pripomoček za zgodnje napovedovanje nevrološke prognoze pacienta. EEG in BIS monitoring se vse pogosteje uporabljata pri spremljanju nevrološkega stanja pacienta po srčnem zastoju, saj prikazujeta podrobnejše informacije o možganski funkciji. Izkazalo se je, da je za uspešno delo z nevromonitoringom izredno pomembno stalno izobraževanje medicinskih sester. Razprava in zaključek: Medicinske sestre so pomemben člen za kakovostno nevrološko ocenjevanje pacientov po srčnem zastoju. Pomembno je izobraževanje medicinskih sester, da so v stiku s sodobnimi smernicami zdravstvene nege, kar poveča natančnost dela pri pacientih po srčnem zastoju. Potrebno je nadaljnje raziskovanje na tem področju zdravstvene nege, kar bo doprineslo k prepoznavnosti obravnavane tematike. Glede na ugotovitve pregleda literature na izbrano temo menimo, da bi bilo treba začeti razvijati in raziskovati to področje v Sloveniji in oblikovati enotna ocenjevalna orodja ter pripraviti obrazce za dokumentiranje nevrološke ocene.</dc:description><dc:publisher>[R. Škrjanec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161231</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136271</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206749187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
