<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje metod merjenja vsebnosti elementov v talnih vzorcih in arheoloških sedimentih s prenosnim rentgenskim fluorescenčnim analizatorjem (pXRF)</dc:title><dc:creator>Kastelec,	Damijana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rentgenska fluorescenčna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>pXRF</dc:subject><dc:subject>primerjava metod</dc:subject><dc:subject>priprava talnih vzorcev</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>arheološki sedimenti</dc:subject><dc:subject>prostorski prikaz</dc:subject><dc:description>Prenosni rentgenski fluorescenčni analizator (pXRF) omogoča hitro, ekonomično in
nedestruktivno analizo talnih vzorcev ter vzorcev arheoloških sedimentov, kar
predstavlja prednost pred klasičnimi metodami, ki temeljijo na kislinskem razklopu.
Analiza s pXRF temelji na detekciji sekundarnih (fluorescenčnih) fotonov, vzbujenih z
rentgenskim sevanjem. Detektor loči elemente glede na energijo fotonov in določi
njihove koncentracije na podlagi števila fotonov z enako energijo. Z uporabo linearnih
mešanih modelov smo preučevali vpliv različnih načinov merjenja, ki jih omogoča
aparat (»Soil 60«, »Soil 90« in »Mining Plus«) in mletja na drobnejšo velikostno
frakcijo. Ugotovili smo, da se povprečne izmerjene vsebnosti elementov razlikujejo
glede na različno velikostno frakcijo ter glede na način merjenja, pri čemer smo večje
razlike opazili med načini merjenja, ki temeljijo na različni kalibracijski metodi. Ob
mletju na drobnejšo velikostno frakcijo običajno izmerimo večje vsebnosti elementov,
pri čemer se variabilnost meritev posameznega elementa med tehničnimi ponovitvami
bistveno ne spremeni. Klasične metode, ki temeljijo na kislinskem razklopu, in metoda
pXRF niso neposredno primerljive, vendar smo pri določenih elementih dosegli visoko
ujemanje z rezultati klasičnih metod. Meritve smo izvajali v petih tehničnih ponovitvah
in ugotovili majhno variabilnost meritev posameznega elementa med tehničnimi
ponovitvami. Na podlagi rezultatov statističnih analiz smo uvedli protokol meritev in
izmerili dve seriji vzorcev arheoloških sedimentov iz najdišč Pungrt nad Igom in
Pezdirčeva njiva pri Podzemlju ter rezultate na dva načina prostorsko prikazali.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:19:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161216</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 243874</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207104003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
