<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv različnih razelektritvenih pogojev hladne plazme pri atmosferskem tlaku na adventivno regeneracijo rastlinskih tkivnih kultur</dc:title><dc:creator>Cunk,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik ,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plazma</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>RONS</dc:subject><dc:subject>listni izsečki</dc:subject><dc:subject>adventivna regeneracija</dc:subject><dc:description>Hladna plazma pri atmosferskem tlaku (ang. cold atmospheric pressure plasma, CAP)           je zelena tehnologija, ki predstavlja obetavno rešitev za izboljšanje lastnosti rastlin, ob vse pogostejših naravnih nesrečah in potrebah po hrani. Plazma je opredeljena kot četrto agregatno stanje in nastane, ko nevtralne molekule zraka izpostavimo močnemu električnemu polju. Pri tem pride do ionizacije, disociacije in vzbujanja plinskih molekul. Hladna plazma, ki nastane s pomočjo električne energije iz plinskih molekul zraka, ima posebne fizikalno-kemijske lastnosti, kot so prisotnost močnega električnega polja, plazemsko proizvedenih UV fotonov in zelo reaktivnih kisikovih in dušikovih vrst. Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinke CAP na adventivno regeneracijo poganjkov afriške vijolice (Saintpaulia ionantha L.) in tobaka (Nicotiana tabacum L.) in v ta namen odkriti najbolj primerne pogoje razelektritve, ki bodo spodbujali njihovo rast in diferenciacijo. Tekom poizkusa smo pripravili listne izsčke, jih inokulirali na pripravljena gojišča in tretirali s CAP. Pri slednjem koraku smo imeli 7 časov izpostavitve (0 s, 5 s, 15 s, 30 s, 60 s, 120 s, 240 s) ter visoko in nizko razelektritveno moč plazme. Izmerili smo tudi pH gojišča ter naredili optično emisijsko spektroskopijo in Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo plazemske razelektritvene oziroma plinske faze. Po enomesečni inkubaciji smo vsak listni izseček stehtali in mu prešteli regenerirane poganjke in korenine. Rezultati so pokazali, da plazma spodbuja delitev somatskih celic lista in nastanek kalusa, vendar samo pri tobaku. Prav tako je plazma imela vpliv na pH gojišča. Pozitivni učinek plazme na organogenezo poganjkov se je pojavil samo pri enem razelektritvenem pogoju (5 s, nizka razelektritvena moč). Pri ostalih pogojih ni prišlo do statistično značilnih razlik v primerjavi s kontrolo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:18:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161207</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 243865</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207146243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
