<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Transgene rastline za pridobivanje aktivnih snovi proti korona virusni bolezni (COVID-19)</dc:title><dc:creator>Hartman,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Transgene rastline</dc:subject><dc:subject>sinteza</dc:subject><dc:subject>aktivne snovi</dc:subject><dc:subject>cepivo</dc:subject><dc:subject>korona virusna bolezen</dc:subject><dc:subject>antigen</dc:subject><dc:subject>SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>sev</dc:subject><dc:description>Korona virusna bolezen (COVID-19) se je prvič pojavila decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem, od koder se je hitro razširila po vsem svetu ter povzročila pandemijo. Kot odgovor na globalno krizo so znanstveniki začeli intenzivno delati na razvoju učinkovitih zdravil in cepiv proti novemu virusu SARS-CoV-2. Enega izmed inovativnih načinov so predstavljali rastlinski sistemi, kjer se transgene rastline uporablja kot tovarne za proizvodnjo številnih aktivnih snovi, kot so cepiva, monoklonska protitelesa, terapevtski proteini, industrijski encimi itd. So uspešna alternativa klasičnim metodam, saj omogočajo varno, stroškovno učinkovito in obsežno ter hitro prilagodljivo proizvodnjo, ob pojavu različnih sevov virusa, kot so Alfa, Beta, Gamma, Delta in Omikron. Ti so zaradi svojih mutacij dodatno otežili doseganje zadostne imunosti z obstoječimi cepivi, medtem ko imajo rastlinski proizvodni sistemi zmožnost hitre prilagoditve in proizvodnje novih antigenov. Kljub pomislekom javnosti pred uporabo transgenih rastlin, je bilo leta 2022 že odobreno prvo cepivo na osnovi gensko spremenjenih rastlin imenovano Covifenz. Proizvedlo ga je kanadsko podjetje Medicago, cepivo pa temelji na tehnologiji virusu podobnih delcev (VLP), ki posnemajo strukturo virusa, ne da bi vsebovali njegov genski zapis, kar omogoča varnejši način sprožitve imunskega odziva. Nenaden porast obolelih z novim virusom je zahteval tudi hitrejši razvoj cepiv, kar lahko v običajnih okoliščinah traja več kot 10 let. Čeprav so bile nekatere faze testiranj nekoliko pospešene, so bile med procesom upoštevane vse smernice za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:18:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161206</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 243864</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207112451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
