<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mineralnih in organskih dodatkov onesnaženim tlem na zmanjšanje dostopnosti Pb in Zn izbranim rastlinam</dc:title><dc:creator>Uršič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>onesnaženost tal</dc:subject><dc:subject>potencialno strupeni elementi</dc:subject><dc:subject>svinec</dc:subject><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>vsebnost Pb v vrtninah</dc:subject><dc:subject>vsebnost Zn v vrtninah</dc:subject><dc:subject>mineralni dodatki</dc:subject><dc:subject>organski dodatki</dc:subject><dc:description>Onesnaževanje tal s potencialno strupenimi elementi (PSE) je posledica rudarjenja in pridobivanja kovin, druge industrije in prometa. Zaradi akumulacije PSE so tla onesnažena tudi, ko dejavnost preneha in koncentracije PSE večinoma niso fitotoksične, zato so onesnažena tla pogosto v kmetijski rabi. Pri tem obstaja nevarnost prenosa PSE v rastline in prehranjevalno verigo. Zato smo v letu 2022 izvedli lončni poskus z onesnaženimi vrtnimi tlemi, ki je potekal v rastlinjaku Biotehniške fakultete na Oddelku za agronomijo. Namen tega poskusa je bilo ugotoviti, kateri dodatek v največji meri zmanjša dostopnost PSE za strok česna in koren korenčka. Obravnavali smo dva tipa dodatkov – organske in mineralne. V onesnažena vrtna tla iz Zgornje Mežiške doline smo dodali dodatek biooglja (B), komposta (KO), vermikulita (V) ali zeolita (Z), z namenom zmanjšanja mobilnosti svinca in cinka v tleh. Vsak dodatek je bil zastopan v enojnem in dvojnem odmerku z namenom ugotovitve kateri je bolj dovzeten za zmanjšane PSE v vrtnini česna in korenčka. Poleg onesnaženih tal brez dodatka (K), smo imeli tudi referenčno obravnavanje z neonesnaženo zemljo iz Zgornjega Brnika (R). Vsebnosti svinca in cinka smo določili v užitnem delu vrtnine, v stroku oz. korenu. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da je akumulacija Pb in Zn pogojena z vrtnino, ki uspeva v onesnaženih tleh, saj je v našem poskusu prišlo do manjše akumulacije svinca in cinka v stroku česna, medtem ko je bila v korenu korenčka večja. Dodatki so le delno vplivali na manjšo akumulacijo svinca in cinka. Večjih razlik med enojnimi in dvojnimi odmerki organskih in mineralnih dodatkov ni bilo. S primerjavo mejne vrednosti svinca, dovoljenega v živilih, smo ugotovili, da korenček v vseh primerih normativ presega, medtem ko so pri česnu vse vrednosti pod mejno vrednostjo, ki znaša 0,10 mg/kg sv. m. Z meritvami višine, premera in tehtanja užitnega dela vrtnin smo ugotovili, da organski ali mineralni dodatek ni imel vpliva na morfološke lastnosti vrtnin.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-08 07:16:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161189</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 243847</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206951939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
