Z novimi genomskimi tehnikami do večjega in kakovostnejšega pridelka poljščin in vrtninDular, Hana (Avtor) Berne, Sabina (Mentor) NGTEU zakonodajamnenje javnostiCRISPR/CasGSONove genomske tehnike (NGT) so vrste tehnik, ki v primerjavi s klasičnim žlahtnjenjem, s svojimi natančnimi in usmerjenimi mehanizmi delovanja, omogočajo hitrejše in natančnejše pridobivanje novih sort. V diplomski nalogi so predstavljene vrste NGT, ki so bile uporabljene za pridobivanje novih sort poljščin in vrtnin. Razdeljene so v štiri skupine: NGT, ki povzročijo dvojni prelom DNA (meganukleaze, TALEN, ZFN in CRISPR/Cas); NGT, ki ne povzročijo dvojnega preloma (ODM, urejanje baz in PE); NGT, ki spreminjajo epigenom (epigenetske modifikacije ter epigenetski aktivatorji in represorji) ter NGT, ki temeljijo na urejanju RNA (od PAM neodvisna interferenca RNA posredovana s CRISPR/Cas). Z NGT se največkrat pridobiva rastline, ki so odpornejše na bolezni, škodljivce ter izgube pridelka, imajo izboljšano hranilno vrednost in so bolj prilagojene na okoljski stres. Rastline pridobljene z NGT so od leta 2001 uvrščene v zakonodajo o GSO, v letu 2023 pa je EU podala predlog o novi uredbi za rastline pridobljene z nekaterimi NGT. Kljub nedavnim poskusom spremembe zakonodaje, v javnosti ostaja še veliko nerazrešenih vprašanj glede NGT.20242024-09-08 07:15:15Diplomsko delo/naloga161180VisID: 243838COBISS_ID: 207072259sl