<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strategije uravnavanja jeze pri učiteljih razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Prosenc,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>jeza</dc:subject><dc:subject>strategije uravnavanja jeze</dc:subject><dc:subject>učitelji razrednega pouka</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo čustvo jeze in strategije njenega uravnavanja pri učiteljih razrednega pouka. V teoretičnem delu najprej predstavimo različne opredelitve čustev glede na sestavo in izvor, nato pa opišemo procese čustvovanja. Zatem sledi predstavitev začetkov razvoja čustev in načinov njihovega uravnavanja. V naslednjem poglavju čustva razdelimo glede na njihove značilnosti v posamezne skupine ter podrobneje opišemo nekaj temeljnih in kompleksnih čustev. Navedemo tudi glavne funkcije čustev in predstavimo področja prepoznavanja, izražanja in uravnavanja čustev ter strategije uravnavanja čustev. Sledi opredelitev učiteljevega doživljanja in uravnavanja čustev v razredu ter opis modelov učiteljevega profesionalnega razvoja. V empiričnem delu predstavimo potek in rezultate raziskave o doživljanju in strategijah uravnavanja jeze, ki jih pri svojem delu uporabljajo razredni učitelji, vključeni v raziskavo. V raziskavo je bilo vključenih 92 razrednih učiteljev iz 17 osnovnih šol osrednjeslovenske in dolenjske regije. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sta ga oblikovali Smrtnik Vitulić in Prosen (2016). V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako pogosto učitelji razrednega pouka pri svojem delu doživljajo jezo in kakšne strategije uravnavanja jeze pri tem uporabljajo. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike v pogostosti doživljanja jeze in v pogostosti uporabe posameznih strategij njenega uravnavanja med učitelji, ki poučujejo v različnih razredih in se nahajajo v različnih fazah profesionalnega razvoja. Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključkov, da večina učiteljev pri svojem delu jezo doživlja malokrat ali pa sploh ne. Med učitelji prvega in drugega razreda, drugega in tretjega razreda ter drugega in četrtega razreda so se pojavile statistično pomembne razlike v pogostosti doživljanja jeze, med učitelji ostalih parov razredov pa ni bilo statistično pomembnih razlik. Glede na njihovo stopnjo profesionalnega razvoja se med učitelji niso pojavile statistično pomembne razlike v pogostosti doživljanja jeze. Rezultati so pokazali, da učitelji pri svojem delu uporabljajo vse strategije uravnavanja jeze. Najpogosteje uporabljene strategije pa so bile: ˝kognitivno prevrednotenje pomena situacije˝, nato ˝sprememba situacije˝ in ˝preoblikovanje odziva doživljanja˝. Med učitelji prvega in tretjega razreda, drugega in tretjega razreda, tretjega in petega razreda ter četrtega in petega razreda so se pojavile statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe strategije sprememba situacije. Prav tako so se med učitelji prvega in tretjega razreda, prvega in četrtega razreda, tretjega in petega razreda ter četrtega in petega razreda pojavile statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe strategije preusmerjanje pozornosti. Glede na njihovo stopnjo profesionalnega razvoja se med učitelji niso pojavile statistično pomembne razlike v pogostosti uporabe posameznih strategij uravnavanja jeze. Učitelji so pri svojem delu ves čas v stiku z drugimi ljudmi, zato ima njihovo doživljanje, izražanje in uravnavanje jeze pomemben vpliv na njihovo delo in odnose z učenci.</dc:description><dc:publisher>N. Prosenc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-07 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161131</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165264</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206721795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
