Učinek lekture na branje splošnosporazumevalnega in strokovnega besedilaTonin, Gašper (Avtor) Žele, Andreja (Mentor) slovenščinakvantitativno jezikoslovjepravopislektoriranjekakovost besedilarandomizirana raziskavaIzhodišča. V magistrski nalogi kvantitativno raziskujemo vpliv lekture na kakovost besedila, osredotočamo pa se predvsem na velikost učinka lekture na dojemanje različnih lastnosti besedila ob branju. Metodologija. Izvedli smo randomizirano enostransko slepo kvantitativno raziskavo z vprašalnikom, v kateri smo poskušali ustvariti čim bolj »naravno okolje« branja in v njem opredeliti učinek lektoriranja na dojemanje lastnosti izbranega publicističnega besedila. Za potrebe raziskave smo izdelali vprašalnik in izvedli predtestiranje. Za opis končnega vzorca smo uporabili deskriptivno statistiko. Pri spremenljivkah, ki smo jih obravnavali kot zvezne, smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca, pri analizi nominalnih spremenljivk pa test χ2. Za oceno velikosti učinka smo izračunali Cohenov d in razliko med povprečnimi vrednostmi. Vse proučevane lastnosti smo glede na analizo razdelili v razrede (zelo velik učinek, velik učinek, srednje velik učinek itd.). Upoštevali smo Bonferronijevo korekcijo, kot statistično značilne smo obravnavali rezultate s p < 0,00083. Rezultati. Celotna skupina je vsebovala 190 preiskovancev (dijake in študente medicine ter slovenistike), ki so rešili vprašalnik na sedmih ločenih anketnih testiranjih. Lektura je imela največji učinek na pravopisno ustreznost besedila (razlika 2,99 ± 0,210 točke na 7-stopenjski lestvici, Cohenov d = 2,07, 95-% IZ = 1,72; 2,42, p < 0,0000). Prav tako je imela zelo velik učinek tudi na kakovost besedila pri analizi konstrukta 33 spremenljivk in na 7-stopenjski lestvici (razlika 1,81 ± 0,204 točke, Cohenov d = 1,29 95-% IZ = 0,971, 1,60; p < 0,0000). Zelo velik učinek je imela na lastnosti, povezane z jezikovno pravilnostjo in predstavo o avtorju (njegovi izobrazbi in strokovnem ter jezikovnem znanju). Največ proučevanih lastnosti je spadalo v kategorijo s srednje velikim učinkom, le ena lastnost (količina podatkov v besedilu) pa je spadala v kategorijo z majhnim učinkom. Lektura ni vplivala na mnenje bralcev o tem, kje je bilo besedilo objavljeno, prav tako ne na predstavo bralca o recenziranosti besedila in na mnenje, ali je besedilo lektorirano ali ne. Razprava. Ugotovili smo, da ima lektura zelo velik učinek na kakovost besedila, jezikovno pravilnost besedila in predstavo o avtorju besedila, velik učinek na informativnost besedila in srednje velik učinek na zanimivost in znanstvenost. Raziskava odpira nove možnosti za osvetlitev področja.[G. Tonin]20242024-09-07 07:47:46Magistrsko delo/naloga161118UDK: 811.163.6'271.1VisID: 552497COBISS_ID: 207502339sl