Pripravljenost za dajanje prve pomoči Prekmurcev v času po epidemiji Sars-Cov-2Horvat, Mitja (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Ferfila, Nevenka (Recenzent) diplomska delazdravstvena negavloga dajalca prve pomočiovire pri nudenju prve pomočispodbujevalni dejavnikizaviralni dejavnikiUvod: Prvo pomoč opredeljujemo kot začetno oskrbo ob akutni bolezni ali poškodbi, še preden obolela ali poškodovana oseba dobi strokovno pomoč. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je pripravljenost Prekmurcev za dajanje prve pomoči v obdobju po epidemiji Sars-Cov-2. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen izključno polnoletnim prebivalcem Prekmurja. Anketiranci so bili povabljeni k izpolnjevanju vprašalnika preko socialnih omrežij in elektronske pošte. Anketiranje je potekalo maja 2024. Rezultati: Vprašalnik je izpolnilo 171 oseb (55 % žensk in 45 % moških). Prekmurci so izrazili visoko stopnjo pripravljenosti za dajanje prve pomoči (87,7 %) in pokazali dobro teoretično znanje o izbranih ukrepih prve pomoči. Velik delež (86 %) se jih je v preteklosti vsaj enkrat usposabljal iz prve pomoči, največ na tečaju prve pomoči za voznike motornih vozil. Večina anketiranih je izrazila željo za obnovitev znanja iz prve pomoči, svoje znanje pa so po petstopenjski lestvici ocenili s povprečno oceno 3,3. Razlog, zakaj bi nekomu dali prvo pomoč, je predvsem njihovo zaupanje v solidarnost: da bo tudi njim kdo pomagal, če bi potrebovali pomoč. Razlog, zaradi katerega se morda ne bi odločili za dajanje prve pomoči, pa je strah, da bi se med nudenjem prve pomoči okužili. Večina anketiranih (84,8 %) pravilno ve, da lahko hudo krvavitev zaustavimo s pritiskom na rano in manj kot polovica (48,5 %) ve, da amputiranega dela ne smemo dati direktno na led. Večina anketirancev pravilno ve, da opeklinske rane ne smemo čim prej namazati z mazilom, medtem ko 70,8 % anketirancev ve, da morajo biti v kompletu za prvo pomoč v avtu tudi rokavice. Več kot polovica anketirancev je pravilno menila, da pri poškodbah kosti in sklepov poškodovanec naj ne je in pije pred pregledom pri zdravniku (54,4 %) in da bolnika s sumom na zlom kolka ne smejo sami odpeljati v najbližjo zdravstveno ustanovo (84,8 %). Razprava in zaključek: Anketiranci v Prekmurju so izrazili visoko stopnjo pripravljenosti za dajanje prve pomoči, ta pripravljenost pa v obdobju po epidemiji ni bistveno padla. Se je pa povečal delež tistih, ki jih je strah okužbe med dajanjem prve pomoči, kar pomeni izziv za vse, ki so kakor koli povezani s promocijo in usposabljanjem iz prve pomoči za splošno laično javnost.[M. Horvat]20242024-09-07 07:47:01Diplomsko delo/naloga161108UDK: 616-083VisID: 136258COBISS_ID: 206798339sl