Uporaba družbenih omrežij med slovenskimi knjižničarji za namen profesionalnega razvojaKebe, Naja (Avtor) Merčun, Tanja (Mentor) knjižnicedružbena omrežjaprofesionalni razvojknjižničarjineformalno izobraževanjeDanes so družbeni mediji in družbena omrežja stalni spremljevalec skoraj vseh. Prednosti, ki jih ta prinašajo, pa lahko iz zasebnega okolja prenesemo tudi v profesionalno sfero. Knjižničarji v tujini se uporabe družbenih omrežij za profesionalne namene že poslužujejo, zato smo v raziskavi želeli ugotoviti, ali je tako tudi v slovenskem okolju. Z anketo, ki smo jo izvedli v maju in juniju 2022 med zaposlenimi knjižničarji v različnih vrstah knjižnic v Sloveniji, smo želeli spoznati, kako slovenski knjižničarji uporabljajo družbena omrežja za namen profesionalnega razvoja, ter raziskati, v kolikšni meri je uporaba družbenih omrežij za potrebe neformalnega izobraževanja ter profesionalnega razvoja v našem okolju sploh prisotna, kakšni so razlogi za uporabo družbenih omrežij za namen profesionalnega razvoja ter katere skupine knjižničarjev jih uporabljajo v večji meri. Odzvalo se je 279 knjižničarjev. Ugotovili smo, da slovenski knjižničarji že prepoznavajo družbena omrežja kot uporabna in pomembna za njihov strokovni razvoj ter jih pogosto tudi uporabljajo. Kar 85 % vprašanih družbena omrežja že uporablja za namen profesionalnega razvoja. Najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje v ta namen je Facebook, v raziskavi pa smo obravnavali še Twitter, Pinterest, Instagram, LinkedIn in TikTok. Najpogosteje knjižničarji družbena omrežja uporabljajo za spremljanje aktivnosti knjižnic in društev, za iskanje informacij o dogodkih, spremljanje novosti in trendov v zvezi s stroko ter iskanje primerov dobrih praks.N. Kebe20242024-09-07 07:46:27Magistrsko delo/naloga161103UDK: 023.5:004.744.1(497.4)VisID: 552488COBISS_ID: 215063043sl