<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izolacija tanina iz lesnega prahu in ugotavljanje fizikalnih lastnosti preostanka lesa</dc:title><dc:creator>Gobec,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Krištof	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašne eksplozije</dc:subject><dc:subject>lesni prah</dc:subject><dc:subject>ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>minimalna vžigna energija (MVE)</dc:subject><dc:description>Najboljša tehnika za ekstrakcijo taninov iz lesnega prahu z laboratorijsko opremo, ki sem jo imel na voljo, je bila ekstrakcija pod refluksom. Kljub prednostim ekstrakcije s Soxhletovim aparatom, se zaradi časovnih omejitev nisem odločil zanjo. Vakuumska filtracija po ekstrakciji pod refluksom je najbolj časovno potraten del postopka, a se z uporabo večjih filtrov lahko primerno skrajša. Izmed testiranih topil je bila najbolj primerna mešanica metanola in vode, ker je dosegala zadostno ekstrakcijo taninov, brez dodatnih težav, ki so se pojavile pri uporabi samo vode. Z analizo velikosti prašnih delcev ugotovimo, da se po ekstrakciji povprečna velikost delcev zmanjša v primerjavi z začetnim lesnim prahom. Do prašne eksplozije je prišlo le pri lesnem prahu, ki je ostal po ekstrakciji z mešanico metanola in vode. Pri surovem lesnem prahu in tistem, ki je ostal po ekstrakciji z vodo, do eksplozij ni prišlo. Iz rezultatov sklepamo, da v uporabljenem lesnem prahu vlaga nima močnega vpliva na minimalno vžigno energijo (MVE), kombinacija uporabe vnetljivega topila (metanola) in manjša povprečna velikost delcev pa vplivata na njeno znižanje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 11:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161052</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24190</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 213280259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
