<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sedimentologija in stratigrafija amfiklinskih plasti Slovenskega bazena</dc:title><dc:creator>Pristavec,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>amfiklinske plasti</dc:subject><dc:subject>Južne Alpe</dc:subject><dc:subject>Tolminski pokrov</dc:subject><dc:subject>Rutarski pokrov</dc:subject><dc:subject>Podmelški pokrov</dc:subject><dc:subject>Slovenski bazen</dc:subject><dc:subject>mešano klastično- karbonatno zaporedje</dc:subject><dc:subject>karnij</dc:subject><dc:subject>gravitacijskih tokovi</dc:subject><dc:subject>hemipelagična sedimentacija</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil stratigrafski in sedimentološki opis dveh profilov 
zgornjetriasnih (karnijskih) amfiklinskih plasti. Profil Martinj vrh se nahaja južno od 
Železnikov in se nahaja v Škofjeloškem hribovju. Profil Poče se nahaja na severnem 
pobočju nad vasjo Poče in je del Cerkljanskega hribovja. Profil Martinj vrh se nahaja 
na južnem robu Rutarskega pokrova, profil Poče pa znotraj Podmelškega pokrova; 
oba sta del večjega Tolminskega pokrova. V profilu Martinj vrh je bilo podrobneje 
preučenih 50,5 m kamninskega zaporedja, v profilu Poče pa 39 m. Določene so bile 
makroskopske in mikroskopske sedimentološke značilnosti kamninskega zaporedja. 
V profilu se v različnih razmerjih izmenjujejo siliciklastične in karbonatne kamnine. 
Profila se med seboj razlikujeta glede na zrnavost siliciklastičnih horizontov. Mešano 
zaporedje kaže na karbonatno hemipelagično sedimentacijo, klastične in kalkarenitne 
plasti pa kažejo na sedimentacijo z  gravitacijskimi tokovi. Sinsedimentni prelomi in 
gube  v profilih so posledica plazenja delno konsolidiranega materiala s šelfnega 
pobočja v bazensko okolje. Glinavce gradijo slednji minerali: kremen, ortoklaz, 
muskovit, ilit, albit, kaolinit, kalcit in dolomit. Elementarna analiza je pokazala, da so 
glavni elementi v kamnini silicij, aluminij in kalcij, sledijo jim kalij, natrij, magnezij, 
železo in titan. Podrejeno se pojavljajo žveplo, fosfor in mangan. Določena je bila 
konodontna in foraminiferna združba. Z mikrofacielno analizo je bilo znotraj profilov 
določenih devet karbonatnih mikrofaciesov in šest klastičnih. Izvedena je bila 
primerjava in korelacija z že do sedaj objavljenimi deli o amfiklinskih plasteh in s 
klastičnimi kamninami, ki so se odlagale na južno ležeči Dinarski karbonatni 
platformi. Znotraj mikrofaciesnih skupin so bile opažene številne diagenetske 
spremembe: mikritizacija, okremenitev, karbonatizacija in nastanek različnih 
karbonatnih cementov, kompakcija, dolomitizacija in dedolomitizacija.</dc:description><dc:publisher>M. Pristavec</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 09:01:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161028</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100822</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 212066563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
