<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spletni pristop preprečevanja samomora mladostnikov v programu To sem jaz</dc:title><dc:creator>Brišnik,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tveganja samomorilnosti mladostnikov</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje mladostnikov</dc:subject><dc:subject>pristopi preprečevanja samomorilnosti mladostnikov</dc:subject><dc:subject>spletna svetovalnica To sem jaz</dc:subject><dc:subject>komponente podpore in pomoči spletnih svetovalcev</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je zasnovano na podlagi spletnega pristopa preprečevanja samomora
mladostnikov, ki so se zaupali v spletni svetovalnici programa To sem jaz. V teoretičnem delu
sem začela z opisom življenjskih slogov in prostega časa mladostnikov. Nadaljevala sem s
predstavitvijo duševnega zdravja mladostnikov in težav v duševnem zdravju mladostnikov.
Podrobneje sem razložila tri splošne duševne motnje: depresivno in anksiozno motnjo ter
motnje hranjenja. V nadaljevanju teoretičnega dela sem pisala o samomorilnosti med
mladostniki in dejavnikih tveganj samomorilnosti. Sledile so na splošno predstavljene oblike
pomoči preprečevanja samomorilnosti mladostnikov, osredotočila sem se na spletno svetovanje
programa To sem jaz. Po raziskovalnih vprašanjih sem poglobljeno kvalitativno analizirala
sekundarne podatke, pridobljene iz uredništva spletnega portala To sem jaz. Zaradi varovanja
zaupnosti v nalogo niso zajeta celotna vprašanja mladostnikov in odgovori spletnih
svetovalcev, pač pa so izseki teh zapisov vključeni v odprto kodiranje, ki je sestavni del priloge.
Ugotovila sem, da se mladostniki v svojih vprašanjih soočajo z dejavniki tveganj, kot so
individualni, družinski in družbeni. V veliki meri se srečujejo tudi s pojavom duševnih motenj,
ki jih prav tako povezujejo s tveganjem samomorilnosti. To pomeni s pojavom samomorilnih
misli, samopoškodovanj in nase usmerjenimi negativnimi vedenji, kot so namen samomora,
načrt zanj in poskus samomora. Vprašanja, ki so jih mladostniki postavili v spletni svetovalnici,
so njihov klic na pomoč. Mladostniki so sami na začetku ali na koncu izrazili prošnjo za pomoč,
saj so se znašli v negativnem začaranem krogu, iz katerega ne zmorejo. Med njimi prevladuje
nevednost, kam naj se obrnejo po pomoč, zato upajo, da so se obrnili na pravi naslov. Pri tem
jih svetovalci v svojih odgovorih napotijo k pogovoru s psihologi, terapevti, šolsko svetovalno
službo, osebnim zdravnikom idr. Spletni svetovalci v svoje odgovore vključujejo pomembne
komponente podpore in pomoči, npr. zahvalo za zaupanje, spodbujanje in empatično odzivanje.
Svoje odgovore oblikujejo s perspektive moči in znanja za ravnanje, kar omogoča, da
mladostnikom ponudijo opolnomočenje in znanje za iskanje rešitev. Mladostnike prosijo, naj z
njimi ohranijo stik in jih spodbudijo k iskanju dodatne pomoči. Rezultati raziskave so lahko
dodatno potrdilo mladostnikom in vsem ostalim, da iskanje pomoči ni sramotno in je še kako
potrebno v primeru preprečevanja samomorilnosti mladih, da se poišče ustrezna pomoč s
podporo. Mladostniki jo lahko prejmejo v okviru anonimnega vključevanja v spletno
svetovalnico programa To sem jaz.</dc:description><dc:publisher>[N. Brišnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161010</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:394.86-053.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47211</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 215941123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
