<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje sproščanja metoklopramida iz večplastnih bukalnih filmov</dc:title><dc:creator>Maležič,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšek,	Odon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bukalni filmi</dc:subject><dc:subject>metoklopramid</dc:subject><dc:subject>sproščanje</dc:subject><dc:subject>kristalizacija</dc:subject><dc:subject>načrtovanje eksperimentov.</dc:subject><dc:description>Metoklopramid je zdravilna učinkovina, ki ima po peroralni aplikaciji zelo spremenljivo biološko uporabnost. Bukalni filmi so novejša farmacevtska oblika, ki ima določene prednosti v primerjavi s peroralnimi oblikami. Z njimi lahko izboljšamo biološko uporabnost in zmanjšamo njeno variabilnost.
Bukalne filme smo izdelali z metodo nanašanja filmske mase ob pomoči aplikatorja. Z njim smo uravnavali debelino in enakomeren nanos. Natrijev alginat je imel vlogo nosilnega polimera, ksilitol pa je deloval kot mehčalo. Z metodo načrtovanja eksperimentov smo izdelali 11 različnih formulacij. Spreminjali smo različne deleže sestave in pH. Izdelali smo tudi dvoslojne filme, da bi primerjali vpliv dodatnega usmerjevalnega sloja na profile sproščanja. Dodatni sloj je bil sestavljen iz hidroksipropil celuloze. 
Za vrednotenje sproščanja smo uporabili dve različni metodi. Prva je bila standardna naprava s košaricami in druga lastna inovativna metoda, ki temelji na pretočni celici. Slednja omogoča boljše razlikovanje med profili sproščanja. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na hitrost sproščanja, delež natrijevega alginata. Pri dvoslojnih bukalnih filmih smo opazili precejšnje zmanjšanje hitrosti sproščanja in variabilnosti njihovih profilov. Izdelali smo tudi različne debeline določene formulacije in ugotovili, da z debelejšim usmerjevalnim slojem še dodatno upočasnimo sproščanje in zmanjšamo standardno deviacijo znotraj le teh. Merili smo tudi stične kote vodne kapljice na površini filmov in ugotovili, da nam lahko služijo kot groba ocena sproščanja zdravilne učinkovine. 
Ugotovili smo, da viskoznost nima vpliva na pojav kristalizacije v filmu in da ima največji vpliv delež ksilitola. Višji delež le tega namreč zavira kristalizacijo zdravilne učinkovine. Nastanek kristalov smo potrdili tudi z ramansko mikroskopijo. Z dodatnim usmerjevalnim slojem pa se kristali zopet raztopijo in filmi postanejo prosojni.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-06 08:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161005</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107661</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
