<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rastne značilnosti in zgradba smrekovih gozdov na rastiščih Sphagno-Piceetum</dc:title><dc:creator>Kegljevič,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrekovi gozdovi</dc:subject><dc:subject>Sphagno-Piceetum</dc:subject><dc:subject>zgradba sestoja</dc:subject><dc:subject>rastne značilnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi so bile analizirane rastne značilnosti in zgradba smrekovih gozdov na rastiščih Sphagno-Piceetum. Raziskave so potekale na ploskvah 30x30 (Jelovica) in na transektih širine 20 m (Pokljuka). Za analizo višinske rasti je bilo posekanih po 12 smrek na Petinovih jamah ter 10 smrek na Jelovici Za blatom z eno dodatno posekano jelko. Rezultati kažejo, da je višinska rast dokaj enakomerna, vendar je v veliki meri odvisna od mikrorastišča, kjer posamezno drevo raste. Drevesa, ki rastejo na čistih barjanskih tleh imajo bolj heterogeno rast kot tista, ki rastejo na robu barja. Glavnina dreves se nahaja v 2. in 3. debelinski stopnji. Povprečna višina dreves znaša 9,3 m. Pri dendrokronološki analizi je bilo ugotovljeno, da dejanske branike v največji meri korelirajo s povprečno letno temperaturo ter povprečno temperaturo rastne dobe. Dominantna drevesa se pogosteje odzivajo na zunanje dejavnike kot podstojna. Drevesa dosegajo tudi pri visoki starosti nizke premere. Drevje podobnih dimenzij se lahko v starosti precej razlikuje. Barja so pomembna iz ekološkega, habitatnega ter fitocenološkega vidika, nanje je potrebno gledati kot na naravne vrednote naših gozdov.</dc:description><dc:publisher>[A. Kegljevič]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:44:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16098</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*4(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3467686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
