Razporejanje in vloge izooblike plektina P1c v mišjih astrocitih v kulturiLevstek, Tevž (Avtor) Jorgačevski, Jernej (Mentor) Astrocitiplektinfokalni stikicitoskeletAstrociti so številčne celice v centralnem živčnem sistemu, ki so zadolžene za raznolike naloge, kot so: privzem nevrotransmitorjev, ionov in protonov po sinaptični aktivnosti, vpliv na nevrogenezo, nastajanje, vzdrževanje in razgrajevanje sinaps itd. Za njihovo delovanje je pomemben citoskelet, ki omogoča znotrajcelični transport molekul, signalizacijo, vzdrževanje mehanskih lastnosti, ohranjanje oblike celice in njeno premikanje. Pomemben povezovalni protein različnih tipov citoskeleta je plektin, ki spada v družino plakinov. Je zelo velik protein (> 500 kDa), ki je zmožen navzkrižnega povezovanja aktinskih vlaken, intermediarnih filamentov in mikrotubulov ter njihovo povezovanje z znotrajceličnimi predelki in plazemsko membrano. Sestavljen je iz N- in C-končne domene, ki imata vlogo povezovanja, ter sredinske paličaste domene, ki ima vlogo distančnika in omogoča oligomerizacijo. V magistrskem delu smo preiskovali razporejanje in nekatere vloge plektina v mišjih astrocitih v kulturi. Pri tem smo največjo pozornost namenili izoobliki P1c, ki je najpogostejša izooblika v astrocitih, ter miniP1c, ki je izooblika P1c brez sredinske paličaste domene. Izooblika miniP1c se v astrocitih izraža v manjši meri, bi pa zaradi svojega krajšega zapisa lahko predstavljala možno uporabo za gensko zdravljenje pri nekaterih plektinopatijah. Pokazali smo, da je, v primerjavi z izoobliko P1c, uspešnost izražanja skrajšane izooblike miniP1c v astrocitih višja. Tako v primarnih kot imortaliziranih astrocitih se je plektin P1c, ki smo ga s plazmidom vnesli v celice z izbitim genom za plektin, razporejal zelo podobno kot nativni plektin. Pokazali smo, da se plektin navadno izraža v obliki mreže v okolici jedra in se v obliki vlaken razširja proti periferiji celice, pri čemer je deloma razvejan, deloma pa ne. V celicah, v katere smo vnesli plazmidno DNA za P1c ali miniP1c, nismo zaznali razlik v prisotnosti plektina v osrednjem delu celic. Pokazali smo, da odsotnost plektina v imortaliziranih astrocitih pomembno vpliva na lastnosti fokalnih stikov, kot so njihovo število, velikost in delež površine, ki ga zasedajo. Omenjeni fenotip smo poskusili rešiti z vnosom zapisa za P1c ali miniP1c, a neuspešno. Med P1c in miniP1c prav tako ni bilo razlik glede prisotnosti plektina v fokalnih stikih. Nazadnje smo pokazali, da se v imortaliziranih astrocitih aktin z vnesenim P1c ali miniP1c razporeja podobno kot v primarnih celicah. Prav tako smo opazili visoko raven kolokalizacije aktina in plektina P1c ali miniP1c.20242024-09-06 08:00:00Magistrsko delo/naloga160977VisID: 22750COBISS_ID: 212929539sl