Učinki suhega iglanja pri lajšanju bolečine v področju čeljustnega sklepa - pregled literatureRak, Anita (Avtor) Umek, Nejc (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) diplomska delafizioterapijačeljustni skleptemporomandibularne motnjemiofascialne prožilne točkesuho iglanjebolečinaUvod: Temporomandibularne motnje so najpogostejši vzrok bolečine v področju obraza. Prizadenejo čeljustni sklep in okoliške mišično-skeletne strukture. Najpogostejši znaki in simptomi so bolečina, omejena gibljivost in zvoki med gibanjem čeljusti. Konzervativno zdravljenje vključuje izobraževanje oziroma kognitivno-vedenjsko terapijo, farmakoterapijo, razbremenilne grizne opornice in fizioterapijo. Če konzervativne oblike terapije niso učinkovite, se lahko izvede tudi kirurško zdravljenje. Ena izmed fizioterapevtskih tehnik lajšanja miofascialne bolečine je suho iglanje, pri katerem se igle brez uporabe anestezije vstavijo neposredno v miofascialne prožilne točke. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati strokovno in znanstveno literaturo ter analizirati učinke suhega iglanja na bolečino v področju čeljustnega sklepa. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v spletnih podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro, Cochrane Library, BASE in DiKUL. Uporabljene so bile besedne zveze v angleškem jeziku: »temporomandibular disorders« OR »temporomandibular joint« AND »dry needling«. V pregled so bile vključene prosto dostopne raziskave v angleškem jeziku, objavljene po letu 2000, v katerih so sodelovali preiskovanci s temporomandibularnimi motnjami, v katerih so pri vsaj eni skupini izvajali suho iglanje in v katerih je bil eden izmed izidov vpliv terapije na bolečino. Vključene so bile tako raziskave, v katerih so raziskovalci ugotavljali takojšnje učinke suhega iglanja, kot tudi raziskave, v katerih so spremljali dolgotrajne učinke. Rezultati: Pregledanih in analiziranih je bilo devet raziskav. V sedmih raziskavah so učinke suhega iglanja primerjali z drugimi terapijami oziroma s kontrolno skupino, medtem ko so v dveh raziskavah suho iglanje kombinirali z drugimi intervencijami in te kombinacije primerjali z različnimi terapijami. V vseh pregledanih raziskavah je suho iglanje značilno zmanjšalo povprečno intenziteto bolečine (p < 0,05), in sicer za od 1,86 do 7,07 enot po VAL oziroma za povprečno 2,52 enot po ŠLB. V šestih raziskavah je suho iglanje značilno izboljšalo tudi obseg depresije čeljusti. Razprava in zaključek: S sistematičnim pregledom literature smo ugotovili, da lahko suho iglanje učinkovito zmanjša bolečino in vpliva na izboljšanje obsega giba. V večini raziskav razlike v zmanjšanju bolečine po VAL med suhim iglanjem in primerjalnimi terapijami niso bile klinično pomembne. Ker so bili v vseh raziskavah opazovani le kratkoročni učinki suhega iglanja, bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom preiskovancev, bolj homogenimi postopki in daljšim sledenjem rezultatov. Najboljše rezultate dosežemo, če suho iglanje kombiniramo z drugimi fizioterapevtskimi postopki.[A. Rak]20242024-09-06 07:16:08Diplomsko delo/naloga160957UDK: 615.8VisID: 136129COBISS_ID: 206814979sl