<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje senzorjev merilnega sistema za psihofiziološko merjenje temperature</dc:title><dc:creator>Gorišek,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrotehnika</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>termistorski temperaturni pretvorniki</dc:subject><dc:subject>senzorji</dc:subject><dc:subject>TSD202A</dc:subject><dc:subject>TSD202D</dc:subject><dc:subject>BIOPAC</dc:subject><dc:subject>MP100</dc:subject><dc:subject>SKT100C</dc:subject><dc:subject>odzivni čas</dc:subject><dc:subject>maksimalno znižanje temperature</dc:subject><dc:subject>občutljivost.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je osredotočeno na primerjavo dveh različnih senzorjev, TSD202A in TSD202D, ki imata različni toplotni masi in konstrukciji. Glavni cilj raziskave je ugotoviti, kateri izmed teh dveh senzorjev je bolj smiseln za uporabo v določenih situacijah, glede na njegove lastnosti in  dinamiko merjenja. Metoda dela je vključevala merjenje temperature na konici prstov z uporabo obeh senzorjev. Oba smo namestili hkrati na isto blazinico prsta udeleženca, čim bližje drug drugemu, da smo zagotovili enake pogoje merjenja. Po namestitvi senzorjev smo počakali, da se temperatura stabilizira. Ko je bila temperatura stabilna, smo sprožili dražljaj, ki je prestrašil udeleženca in sprožil vazokonstrikcijo njegovega krvožilnega sistema, kar se je odražalo v padcu temperature. Nato smo spremljali temperaturo, dokler se ni ponovno dvignila in stabilizirala, ko se je udeleženec umiril. Senzor TSD202A z manjšo toplotno maso je imel krajši odzivni čas, ki je znašal 258 sekund, medtem ko je imel senzor TSD202D daljši odzivni čas, in sicer 337 sekund. Maksimalni padec temperature pri senzorju TSD202A je bil 0,661 °C, medtem ko je pri senzorju TSD202D znašal 0,524 °C. Senzor TSD202A je bil veliko bolj občutljiv na različne dejavnike, kot so vpliv sile pri nameščanju ali premik telesa, kar se je odražalo v značilni žagasti obliki grafa.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 13:20:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160921</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61143</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206520067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
