Etični pogled zdravstvenih delavcev na cepljenje proti COVID-19Nemet, Sara (Avtor) Zore, Anamarija (Mentor) Perme Hajdinjak, Janja (Komentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaCOVID-19pandemijacepivoetična načelazdravstveni delavciUvod: Pandemija COVID-19 je v mnogih državah privedla do resne preobremenitve zdravstvenega sistema, saj je bolezen imela številne nepričakovane in nepredvidljive izide. Število pacientov je hitro naraščalo in s tem tudi potreba po zajezitvi širjenja bolezni. Z uvedbo cepiv so se začela pojavljati etična vprašanja na temo cepiva in cepljenja. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti etične vidike v zvezi s cepljenjem proti COVID-19 pri zdravstvenih delavcih in dejavnike povezane z njimi. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, ki zajema sistematični pregled strokovne, domače in tuje literature. Vključenih je 23 člankov, do katerih imamo prost dostop, so pregledni ali izvirni ter se vsebinsko ujemajo z naslovom diplomskega dela. Uporabljeni članki niso starejši od 10 let in so objavljeni od leta 2016 do 2024. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo številne razlike glede naklonjenost zdravstvenih delavcev obveznemu cepljenju proti COVID-19, te pa so glede na različne demografske lastnosti, kot so starost, spol, poklicne skupine znotraj zdravstvenega sistema, izobrazba, znanje, predhodno cepljenje proti gripi, pozitivna stališča glede cepljenja na splošno, neposredna nega pacientov in delo na oddelku za COVID-19. Obveznemu cepljenju so v večji meri nasprotovali mlajši, ženske, medicinske sestre, nižje izobraženi, posamezniki z nižjo samozavestjo glede učinkovitosti cepiva in tisti, ki se niso nameravali cepiti. Obstajajo tudi različni etični pomisleki, ki vplivajo na odločitve zdravstvenih delavcev, da prejmejo ali zavrnejo cepivo proti COVID- 19, le ti imajo pomisleke glede varnosti in učinkovitosti cepiva. Pri zdravstvenih delavcih zaznavamo vpliv osebnih čustev, institucionalnega zaupanja, točnosti informacij in dvome v varnosti cepiva. Poleg tega je poudarjen pomen usklajevanja dolžnosti skrbeti za paciente z individualnimi pravicami in avtonomijo zdravstvenih delavcev. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se pri naklonjenosti cepljenju med zdravstvenimi delavci pojavljajo velike razlike in nasprotovanje obveznemu cepljenju je pogosto zelo visoko. Z obveznim cepljenjem so se pogosteje strinjali posamezniki, ki so se predhodno cepili proti gripi in tisti zdravstveni delavci, ki delajo z ranljivimi pacienti. Etične pomisleke, ki se pojavljajo pri cepljenju proti COVID-19, smo razdelili na nekaj skupin. Prva skupina obravnava pomisleke glede samega cepljenja – učinkovitosti cepljenja, varnosti cepljenja, potencialnih stranskih učinkov cepiva, nevarnosti cepljenja in nestrinjanja s cepljenjem. V tem sklopu se lahko izpostavijo tudi drugi etični pomisleki, kot so strah pred učinkovitostjo in varnostjo cepiva, dezinformacije o cepivih proti COVID-19, prepričanja o tem, da so v cepljenje prisiljeni in dejstvo, da zdravstveni delavci verjamejo v teorije zarote.[S. Nemet]20242024-09-05 09:08:10Diplomsko delo/naloga160886UDK: 616-083VisID: 136125COBISS_ID: 206506499sl