<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Matere, ki same skrbijo za otroka in sistemi pomoči v primerih nasilja v družini</dc:title><dc:creator>Ritlop,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matere</dc:subject><dc:subject>ki same skrbijo za otroka</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>okrevanje po nasilju</dc:subject><dc:subject>sistemi pomoči</dc:subject><dc:subject>sostarševstvo</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na raziskovanje mater, ki same skrbijo za otroke, in na to, kakšni so sistemi pomoči v primerih nasilja v družini. V teoretičnem delu sem navedla, kdo so matere, ki same skrbijo za otroke, opredelila nasilje v družini in navedla vse oblike nasilja, ki se pojavljajo. Omenila sem psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. V nadaljevanju sem opredelila vzroke za nasilje v družini in kakšne so posledice nasilja v družini za ženske. Nadalje sem predstavila vlogo socialnih delavk in delavcev v primerih nasilja v družini in kakšne so njihove naloge. Podrobneje sem opisala tudi sisteme pomoči, kjer sem opisala krizne centre, varne hiše in svetovalne ter terapevtske storitve. Opredelila sem tudi sostarševstvo po nasilju, kakšne so dinamike in kakšna je vloga bivših partnerjev. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve, do katerih sem prišla z intervjuvanjem sedmih mater, ki same skrbijo za otroke, do česar jih je privedlo preteklo nasilje v družini s strani njihovega partnerja in so ali so bile v zadnjih petih letih uporabnice varne hiše ali katere sorodne organizacije, ki se osredotočajo na ženske, ki so preživele nasilje s strani partnerja. Vprašanja so bila povezana s preteklostjo njihovega partnerstva in kakšne izzive le-to prinaša v današnjem času. Zanimalo me je tudi, kako dolgo so že samostojne matere in kako je izkušnja nasilja vplivala na njihovo vlogo matere. Vprašala sem jih tudi, kakšna je bila njihova izkušnja s sistemi pomoči za matere v njihovi situaciji, na kakšne ovire so naletele pri iskanju pomoči, kako bi ocenile učinkovitost obstoječih sistemov in kakšne spremembe bi si želele. Izvedeti sem želela tudi, kakšno vlogo imajo družinski člani in prijatelji pri okrevanju, kako doživljajo sostarševstvo z bivšim partnerjem, ki je bil nasilen in za konec, kaj jim pomaga pri okrevanju po izkušnji nasilja v družini. Z odgovori sogovornic sem spoznala, da je materinstvo za matere, ki same skrbijo za otroke, velik izziv, še posebej za žrtve nasilja v družini. Nasilje v družini, vključno s psihičnim in včasih tudi fizičnim nasiljem, je pustilo globoke posledice na materah. Kljub tem težavam so se ženske soočale z izzivi po najboljših močeh, pri tem pa so jim pomagali prijatelji, družina in strokovnjaki, čeprav so se pogosto srečevale s pomanjkanjem razumevanja in podpore v institucijah, kot je center za socialno delo. Kljub preteklim težavam si ženske želijo srečne in mirne prihodnosti zase in svoje otroke. Pomembno je, da se obravnava nasilja v družini sistemsko spremeni in prilagodi potrebam žrtev.</dc:description><dc:publisher>[A. Ritlop]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 09:00:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160884</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.642-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47187</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234519299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
