<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi neformalnih oskrbovalcev ljudi z demenco v ruralnem okolju</dc:title><dc:creator>Ilovar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>ljudje z demenco</dc:subject><dc:subject>neformalni oskrbovalci</dc:subject><dc:subject>stiske</dc:subject><dc:subject>ruralno okolje</dc:subject><dc:description>Velik delež starih ljudi si v svoji starosti želi ostati doma, to pa je mogoče le ob ustrezni pomoči in podpori. Napredovanje bolezni lahko povzroči vse bolj obremenjujočo oskrbo, saj je človek z demenco vedno bolj odvisen od tuje pomoči. V teoretičnem delu diplomskega dela sem najprej opredelila demenco, njene simptome in možne vrste oskrbe. V nadaljevanju sem opisala neformalno pomoč v ruralnem okolju, kamor umeščam svojo populacijo. Nato sem pisala o pomoči družini ljudem z demenco, o njihovih potrebah in o potrebah neformalnih oskrbovalcev, na koncu pa sem opredelila še socialno delo z ljudmi z demenco. Sorodnike, ki poleg svojih služb in drugih obveznosti skrbijo za ljudi z demenco, imenujemo neformalni oskrbovalci. Neformalni oskrbovalci lažje in bolj kakovostno oskrbujejo človeka z demenco, če imajo dovolj informacij in znanja, kar sem tudi s svojo diplomsko nalogo želela ugotoviti. V kvalitativni raziskavi sem se usmerila v neformalne oskrbovalce, ki oskrbujejo človeka z demenco v ruralnem okolju, kar je tudi moja populacija. Raziskovala sem, kako usklajujejo lastne potrebe ter potrebe oskrbovalca in kdo jim pri tem zagotavlja pomoč in podporo. Zanimalo me je tudi, s kakšnimi stiskami in težavami se neformalni oskrbovalci pri oskrbi soočajo, kdo jim pri tem pomaga ter kje dobijo potrebne informacije.
Ugotovila sem, da neformalni oskrbovalci vidijo oskrbo na domu kot nekaj samoumevnega in že vnaprej pričakovanega. Prednost dajejo človeku z demenco, zato velikokrat zanemarijo svoje lastne potrebe, kar privede do preobremenjenosti in doživljanja stisk, pri katerih jim zagotavlja oporo bližnja družina. Z raziskavo sem ugotovila, da v ruralnih okoljih primanjkuje formalnih oblik pomoči. Ko se neformalni oskrbovalci prvič srečajo z diagnozo demence, imajo o tem zelo slabo znanje, kasneje pa se največ poučujejo preko spleta. Predlagam več ozaveščanja in informiranja o demenci, saj je to še vedno tabu tema.</dc:description><dc:publisher>[L.Ilovar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 09:00:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160873</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.9:616.892</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 47179</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 229449475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
