<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija težnostnih podpornih konstrukcij</dc:title><dc:creator>Lah,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>težnostni podporni zid</dc:subject><dc:subject>težnostni oporni zid</dc:subject><dc:subject>zemeljski pritiski</dc:subject><dc:subject>geotehnična analiza</dc:subject><dc:subject>Evrokod 7</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>Podporni in oporni zidovi so gradbene konstrukcije, namenjene podpiranju horizontalnih ali nagnjenih zaledij iz zemljine, kamnine, nasutega materiala ali vode. Njihov namen je zagotoviti stabilnost tal in preprečiti zdrs ali posedanje terena. Oporni in podporni zidovi zmanjšujejo erozijo, omogočajo dreniranje in stabilizirajo pobočja, kar je koristno na območjih z omejenim prostorom. Poleg lastne teže predstavljajo glavno obtežbo konstrukcije zemeljski pritiski, ki jih v splošnem delimo na mirne, aktivne in pasivne zemeljske pritiske. Izračun mirnih zemeljskih pritiskov temelji na teoriji elastičnosti, aktivnih in pasivnih pa na teoriji mejnih napetostnih stanj.
Glavni namen naloge je bila določitev najmanjše možne površine oporne oziroma podporne težnostne konstrukcije, ki ustreza podanim geometrijskim pogojem in izpolnjuje pogoje mejnega stanja nosilnosti. Obravnavali smo dve obliki težnostnih konstrukcij: težnostni oporni zid s peto naprej in težnostni podporni zid s peto nazaj. Za oba primera smo, ob spreminjajoči geometriji zidu in s ciljem določiti minimalno potrebno površino prečnega prereza zidu, izračunali horizontalne in vertikalne komponente in koordinate prijemališč vseh delujočih sil, normalno in strižno komponento ter ekscentričnost rezultante vseh delujočih sil na dno temelja in izvedli kontrolo nosilnosti temeljnih tal in kontrolo odpornosti proti zdrsu.
V okviru naloge smo v Excelu pripravili orodje, ki za dane geometrijske pogoje (višina zidu, naklon zaledja …) in materialne lastnosti tal (prostorninska teža, strižni kot) omogoča optimizacijo oblike in površine zidu s ciljem določitve minimalne površine prereza. Za optimizacijo geometrije zidov smo uporabili Excelov reševalnik z uporabo nelinearne metode optimizacije »Generalized Reduced Gradient (GRG)« (Lasdon et al., 1978), ki ob upoštevanju vseh podanih geometrijskih in geostatičnih omejitev izračuna najmanjšo še ustrezno površino opornega ali podpornega zidu.</dc:description><dc:publisher>[L. Lah]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 08:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160866</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.13:624.137.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 164275</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207285251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
