<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Telesna vadba oseb s srčno-žilnimi obolenji za razvoj vzdržljivosti</dc:title><dc:creator>Perpar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prevc,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna vadba</dc:subject><dc:subject>srčno-žilna obolenja</dc:subject><dc:subject>vadba vzdržljivosti</dc:subject><dc:subject>intervalna metoda</dc:subject><dc:subject>vadbene kartice</dc:subject><dc:description>Bolezni srca in ožilja predstavljajo velik zdravstveni problem in so vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu, pri čemer nedejaven življenjski slog pomembno prispeva k njihovemu nastanku. Namen magistrskega dela je bil predstaviti najnovejše smernice za razvoj vzdržljivosti pri osebah s srčno-žilnimi obolenji ter pregledati akutne in kronične učinke vzdržljivostne vadbe na osebe s srčno-žilnimi obolenji. Glavni cilj naloge je bil oblikovati vadbene kartice, ki bi osebam s srčno-žilnimi obolenji pomagale pri samostojni ali vodeni vadbi za razvoj vzdržljivosti. 

S pomočjo pregleda literature smo želeli ugotoviti, katere metode vadbe vzdržljivosti so najučinkovitejše pri osebah s srčno-žilnimi obolenji. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed, ki so upoštevale vključitvene in izključitvene kriterije, v dveh bazah PEDro in PubMed. Pregledali smo 22 raziskav, ki so vključevale osebe z eno izmed srčno-žilnih bolezni, od tega so bile 4 sistematične pregledne študije. Šestnajst raziskav, ki smo jih vključili v nalogo, je preučevalo učinke dveh različnih metod vadbe vzdržljivosti na srčno-žilno zmogljivost in telesno pripravljenost, to sta neprekinjena metoda in visoko intenzivni intervalni trening (HIIT). Ostalih šest raziskav pa je preučevalo zgolj akutne in kronične učinke vzdržljivostne vadbe na srčno-žilni sistem pri osebah s srčno-žilnimi obolenji na splošno.

Raziskave poročajo, da je telesna vadba tista, ki zdravi in preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj. Za najbolj učinkovito se je izkazala intervalna oblika vadbe vzdržljivosti, saj so intervali prekinjeni z vmesnimi odmori, ki predstavljajo razbremenitev srca, poleg tega pa s to obliko vadbe v največji meri izboljšamo največji privzem kisika (VO2max), ki je ključni kazalnik preživetja. Vadbene enote smo predstavili v obliki vadbenih kartic, kjer je prikazan recept za vadbo (vaje, intenzivnost, trajanje, število nizov, pripomočki, organizacijske oblike in nasveti vaditelju oziroma vadečemu). V prihodnje so vadbene kartice lahko v pomoč pri načrtovanju in sestavi podobnih vadbenih enot.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 08:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160834</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 51195</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 215203843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
