Nanos ß-ciklodekstrina in eteričnega olja Kraškega šetraja za dosego protimikrobnosti bombažne tkanineSkoko, Jasna (Avtor) Kert, Mateja (Mentor) bombažβ-ciklodekstrinkraški šetrajprotimikrobnostVse več znanstvenih raziskav vključuje sredstva z manjšim vplivom na okolje za obdelavo tekstilij, kar je tudi ena od smernic trajnostnega pristopa v tekstilstvu. Mednje sodijo ciklodekstrini, ki so sposobni vključiti v lipofilno notranjost nepolarne spojine, med katere sodijo eterična olja (EO). Zaradi vse večje odpornosti patogenih bakterij na protimikrobna sredstva, so novejše raziskave usmerjene v preučevanje protimikrobne aktivnosti EO. Le-ta so občutljiva na dejavnike iz okolja, zato jih mikrokapsulirajo ali vključujejo v ciklodekstrine. V magistrskem delu je bila preučevana protimikrobna aktivnost bombažne tkanine, impregnirane z ß-ciklodekstrinom (ß-CD) in pršene z EO kraškega šetraja. Sprememba fizikalno-mehanskih lastnosti bombažne tkanine po impregnaciji z ß-CD je bila ovrednotena z meritvami ploščinske mase, zračne prepustnosti, nateznih lastnosti in previsne dolžine. Protimikrobna aktivnost apretiranih vzorcev je bila testirana proti bakterijama Escherichia coli (E. coli) in Staphylococcus aureus (S. aureus). Biorazgradnja je bila spremljana z zakopom vzorcev v zemljo ter vizualno in spektrofotometrično ocenjena z meritvami njihove beline in barve ter z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FT-IR). Rezultati so pokazali, da sta se vzorcu, apretiranemu z ß-CD povišali ploščinska masa in previsna dolžina, medtem ko so se natezne lastnosti in zračna prepustnost znižale. Prisotnost novih absorpcijskih trakov, značilnih za ß-CD in EO je bila potrjena z analizo FT-IR. Neoprani vzorci, impregnirani z ß-CD pred pršenjem EO in po njem so izkazovali odlično sposobnost redukcije bakterij E. coli in S. aureus. Po desetih pranjih so apretirani vzorci izkazovali zadovoljivo redukcijo le še za E. coli, najboljše protimikrobno delovanje med njimi pa je izkazal vzorec apretiran z ß-CD in 100-odstotnim EO. Biorazgradnja apretiranih vzorcev je potekala počasneje kot neapretiranega. Oprani apretirani vzorci so bili bolj dovzetni za biorazgradnjo od neopranih apretiranih vzorcev.20242024-09-05 08:00:18Magistrsko delo/naloga160829VisID: 100717sl