<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost hipoterapije in terapevtskega jahanja na zmanjšanje bolečine v spodnjem delu hrbta - pregled literature</dc:title><dc:creator>Markun,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlakar,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>terapevtsko jahanje</dc:subject><dc:subject>bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>hipoterapija</dc:subject><dc:description>Uvod: bolečina v spodnjem delu hrbta je pogosta diagnoza moderne dobe – kar 60–80 % ljudi naj bi jo občutilo vsaj enkrat v življenju. Spremljajoči simptomi so zelo omejujoči, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bolečina v spodnjem delu hrbta najpogostejši razlog za odsotnost z dela. V več kot 90 % primerih bolečine v spodnjem delu hrbta je etiologija nastanka nespecifična, v ozadju pa so različni mehanizmi nastanka bolečine, ki vplivajo na izbiro terapij pri zmanjševanju le-te. Za zmanjševanje bolečine obstajajo različne terapije in vadbe, med drugimi proprioceptivna vadba, kot je tudi hipoterapija oziroma terapevtsko jahanje. Namen: namen diplomske naloge je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature ugotoviti učinkovitost hipoterapije oziroma terapevtskega jahanja na zmanjšanje bolečine v spodnjem delu hrbta. Metode dela: literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Pubmed, PEDro in DiKUL. Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih besed v angleškem jeziku: »hippotherapy OR therapeutic horse riding AND low back pain«, »equine simulator OR horse AND low back pain«, »horse simulator AND low back pain«. Rezultati: v pregled literature smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih meril vključili šest raziskav, objavljenih po letu 2014. Terapevtski programi eksperimentalnih skupin so trajali med 15 dni in 12 tednov, posamezne terapije pa med deset in 60 minut. Izvajanje terapevtskih programov se je izkazalo kot učinkovito za zmanjšanje bolečine v spodnjem delu hrbta, saj je v štirih raziskavah prišlo do statistično značilnega izboljšanja v eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno. V dveh raziskavah so zaznali tudi statistično pomembne razlike, ki potrjujejo, da terapevtsko jahanje pozitivno vpliva na zmožnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti, ena raziskava pa poroča o statistično pomembnem zmanjšanju strahu pred gibanjem. Razprava in zaključek: ugotovili smo, da je hipoterapija oziroma terapevtsko jahanje učinkovito pri zmanjševanju bolečine v spodnjem delu hrbta, poleg tega pa vpliva tudi na telesno sestavo, povečuje zmožnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti in zmanjšuje strah pred gibanjem. Potrebne pa bi bile nadaljnje raziskave, ki bi ugotavljale parametre za najučinkovitejšo izvedbo terapije.</dc:description><dc:publisher>[N. Markun]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-05 07:45:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160824</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136112</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206465795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
