<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos deležnikov do sonaravne ureditve akumulacij novozgrajenih hidroelekrarn na Savi na območju občine Sevnica</dc:title><dc:creator>Cvetanovski,	Marja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sonaravno urejanje</dc:subject><dc:subject>akumulacije</dc:subject><dc:subject>deležniki</dc:subject><dc:subject>Sava</dc:subject><dc:subject>Sevnica</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>okoljska etika</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V občini Sevnica sta bili leta 2002 in 2008 zgrajeni dve hidroelektrarni (HE). Veliki prostorski projekti pa navadno pomenijo hud pritisk na naravno okolje in poslabšanje življenjskih pogojev za vse vrste na prizadetem območju. V Sevnici se sedaj v vplivnem območju jezu HE Blanca načrtuje ureditev, ki naj bi delno prispevala tudi k obnovitvi biotopske funkcije območja. Ker vsak ureditveni projekt zahteva vključevanje in podporo deležnikov, so v diplomskem delu z druţboslovnimi metodami ugotavljali, ali deležniki z močjo vplivanja na projekt izvedbe poznajo naravne elemente ekosistema reke Save. Zanimalo jih je tudi, ali si deleţniki ţelijo povsem sonaravne ureditve okolja in, ali so pripravljeni aktivno sodelovati pri izvedbi tovrstne ureditve. V raziskavi so obenem ocenjevali, ali reakcije deležnikov ustrezajo stališčem, ki so jih zavzeli v zapisanih odgovorih v anketi. S pregledom literature so raziskavi postavili teoretična izhodišča in nato s kombinacijo metod identificirali 17 deleţnikov območja ter jih analizirali. Z 10 deležniki, ki so se odzvali na povabilo k sodelovanju, so nato izvedli delno strukturiran intervju. Ugotovil so, da deleţniki le delno poznajo naravne elemente ob Savi (na lestvici 'dobro', 'delno', 'slabo'), da pa si močno želijo sonaravne ureditve območja (na lestvici 'močno', 'srednje','ne želijo'). Prav tako je raziskava pokazala, da si deležniki močno želijo aktivno sodelovati pri projektu ureditve (na lestvici 'močno', 'srednje', 'ne želijo'). Vendar pa glede na oceno reakcij deleţnikov sklepajo, da čustveni odzivi niso vedno ustrezali stališčem, zapisanim v anketnih odgovorih. Menijo, da bi bolj celostno učenje ekologije, ki bi vključevalo tudi okoljsko etiko, lahko prispevalo k boljšemu znanju deležnikov in posledično k bolj odgovornim odločitvam.</dc:description><dc:publisher>[M. Cvetanovski]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:44:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16078</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*91</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3395494</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
