Pouk književnosti kot pomoč pri razumevanju strahu učencev tretjega razredaJamnik, Vesna (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) StrahBiblioterapijaknjiževni poukumetnostna besedilačustveni razvojšolski otrociUčitelji se morajo zavedati, da čustveni vidik učenca pomembno vpliva na njegovo delovanje v razredu, natančneje na njegovo učno učinkovitost in na odnose med sošolci. Eden izmed učinkovitih načinov za spodbujanje čustvene inteligence v razredu je zagotovo vključevanje interpretacije umetnostnih besedil z namenom čustvenega učenja učencev. V kolikšni meri bodo učitelji umetnostna besedila res vključevali s tem namenom, je odvisno od njihovega mnenja o tem, koliko lahko s pomočjo umetnostnih besedil spodbujamo čustveno razumevanje učencev. To vprašanje smo raziskali tudi v naši raziskavi. Zanimalo nas je, s katerim namenom učitelji razrednega pouka izbirajo umetnostna besedila in katere cilje si pri tem najpogosteje zastavljajo. Na podlagi literature smo izvedli tudi raziskavo med učenci 3. razreda, da bi ugotovili, kako učna ura književnosti in obravnava umetnostnega besedila Sibylle Delacroix Ptič na moji rami vpliva na razumevanje strahu med učenci. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s spletnim vprašalnikom za učitelje razrednega pouka in z analizo učne ure ter vprašalnikom za učence 3. razreda. Vzorec je zajemal 58 učiteljev razrednega pouka in 20 učencev 3. razreda. Na podlagi rezultatov, zbranih s spletnimi vprašalniki, smo ugotovili, da se večina anketiranih učiteljev strinja ali popolnoma strinja, da lahko s pomočjo umetnostnih besedil učenci razvijajo čustveno inteligentnost. Iz odgovorov smo razbrali, da večina učiteljev pogosto vključuje pogovor o čustvih pri obravnavi umetnostnih besedil ter pri tem največkrat vključijo čustvo strah. Najpogosteje se odločajo za obravnavo določenega besedila zaradi njegove vsebinske privlačnosti za učence in ustreznosti za njihovo starost. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili od učencev, smo ugotovili, da je večina učencev pri obravnavi umetnostnega besedila pravilno prepoznala glavno čustvo književne junakinje. Analiza anket, ki so jih učenci izpolnili pred obravnavo učne ure in po njej, je pokazala, da je interpretacija umetnostnega besedila bistveno pripomogla k boljšemu razumevanju in izražanju čustva strah pri učencih. V zaključnem delu empiričnega dela smo analizirali učno uro po posameznih delih. Izvedba književnega pouka in metode, ki podpirajo razumevanje in izražanje čustev, bi lahko služila kot pomoč za učitelje, ki želijo te metode vključiti v svoj pouk književnosti.V. Jamnik20242024-09-04 09:36:59Magistrsko delo/naloga160767UDK: 028.8:615.85(043.2)VisID: 164999COBISS_ID: 206486787sl