Tereni primerni za strojno pridobivanje lesa v gozdnogospodarskem območju PostojnaZabukovec, Emil (Avtor) Krč, Janez (Mentor) strojna sečnjadeloviščaterenPostojnakrasNamen naloge je bil analizirati razlike in podobnosti med odseki, ki so bili kot primerni za strojno sečnjo izločeni v raziskavi leta 2002 (Krč, 2002), in odseki, v katerih je strojna sečnja do sedaj že bila izvedena. Glede primernosti delovišč so bili anketirani revirni gozdarji. Opravljena je bila analiza vremenskih razmer za delovišča, v katerih so zaznali sledi zmanjšane nosilnosti tal. Količinska analiza je bila opravljena za vsa delovišča. Terenska snemanja so potekala novembra in decembra 2010 v gozdnogospodarskem območju Postojna. Skupno je bilo popisanih 52 delovišč s površino 626 ha. Delovišča so razdelili na delovišča prilagojene in delovišča popolne strojne sečnje. Analiza je pokazala, da je strojna sečnja potekala tudi na naklonih nad 30 % in v deloviščih, v katerih so skalovitost ocenili s 4. razredom po kanadski lestvici. Delež iglavcev v lesni zalogi v nobenem delovišču ni bil pod 50 %, večinoma se je gibal med 70 in 90 %. Revirni gozdarji so bolje ocenili delovišča popolne strojne sečnje. Težave z nosilnostjo tal so se pojavljale le v 20 % delovišč, večinoma so težave lahko pojasnili z analizo vremenskih razmer. Analiza posekanih količin je pokazala, da jakost poseka v največ primerih znaša 50-75 m3/ha. Napoved primernosti odsekov za strojno sečnjo iz leta 2002 se s stanjem na terenu najbolje ujema v ohlapni različici omejitvenih dejavnikov (do 40 % naklona, nad 60 % iglavcev in do 60 % skalovitosti).[E. Zabukovec]20122014-07-11 13:44:34Diplomsko delo16071UDK: 630*31COBISS_ID: 3390374sl