Biografija krajine Dežele v luči arheologije za javnostHumerca, Rok (Avtor) Vidrih Perko, Verena (Mentor) Mlekuž, Dimitrij (Komentor) Deželakulturna krajina Studenčicearheologija za javnostholistični pristoptrajnostni razvojDežela je poimenovanje za pretežno ravninsko območje med Radovljico, Žirovnico, reko Savo Dolinko in vznožjem Karavank. Harmonična podeželska krajina z vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi predstavlja prepoznavno identiteto širšega zgornjega gorenjskega prostora, znotraj katerega se je v tisočletjih dogajanj razvil žlahtni fenomen »slovenskega Parnasa«. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ustreznih aktivnosti, ki bi pripomogle k ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja avtentičnega okolja in njegove dediščine, lokalno prebivalstvo ne dojema preostanka še ohranjenega avtentičnega prostora kot vrednoto, od katere je in bo vedno bolj odvisna kakovost tukajšnjega življenja in gospodarskega razvoja. Posledično prihaja do številnih neprimernih in nepremišljenih posegov v prostor Dežele, ki trajno brišejo in siromašijo njeno edinstveno topografsko in dediščinsko raznolikost. Slednja je na obravnavanem prostoru nastajala skozi dolga geološka in zgodovinska obdobja. Na prostoru Dežele je prepoznati vsaj tri tisočletja človekovih dejavnosti, ki so arheološko dokazljive. Sodobna arheologija se ne ukvarja več le s strogo zamejenim raziskovanjem posameznih arheoloških tematik, temveč v svoje delovanje uvaja holističen heritološki pristop. Arheološka spoznanja so le en del informacij, ki omogočajo celosten pogled na prostor. Za ustrezno ohranjanje in varovanje kulturne krajine je ključen odnos lokalnega prebivalstva do svojega okolja. Prebivalstvo mora kulturno dediščino razumeti kot enega izmed poglavitnih dejavnikov pri zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja in jo dojemati kot vrednoto. Vključevanje javnosti v vse nivoje arheološkega delovanja in dediščinjenja je dolgoročno edini način ohranjanja in varovanja kulturne krajine in njene dediščine. Naloga med drugim obravnava vprašanja vključevanja javnosti v procese ohranjanja kulturne krajine z vidika arheologije za javnost in jih združuje s sodobno arheologijo in heritologijo.20242024-09-02 07:47:35Magistrsko delo/naloga160649VisID: 551657sl