Podpora študentkam Univerze v Ljubljani s težavami v duševnem zdravjuKumelj, Lina (Avtor) Šabić, Amra (Mentor) duševno zdravještudentkeoblike pomočipodporastigmaTežave v duševnem zdravju pri študentkah naraščajo, k čemur je prispevala tudi pandemija koronavirusa. Namen diplomskega dela je odkriti, kakšna podpora je dostopna študentkam Univerze v Ljubljani s težavami v duševnem zdravju. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, pri kateri sem s pomočjo delno standardiziranega intervjuja oziroma smernic za intervju izvedla pogovore z desetimi študentkami Univerze v Ljubljani s težavami v duševnem zdravju. Med intervjuvanimi je bilo osem oseb ženskega spola in dve osebi moškega spola. V teoretičnem delu sem povzela opredelitev duševnega zdravja, se osredotočila na najpogostejše oblike duševnih motenj, oblike pomoči, socialno delo na področju duševnega zdravja, stigmo, okrevanje in podporo študentkam. V empiričnem delu sledi predstava pridobljenih podatkov, nato pa poglavje z rezultati in razpravo, v katerem odgovorim na raziskovalna vprašanja. Nadaljujem s sklepi in predlogi. S pomočjo raziskave sem odkrila, da se intervjuvanke najpogosteje soočajo z motnjami hranjenja, depresijo, samopoškodovanjem in anksioznostjo. Do uvida težav so v veliki večini prišle zaradi dolgotrajnosti težav, ki so se pogosto začele že v osnovni šoli. Zaupne osebe intervjuvank so bili po navadi prijatelji. Skozi življenje študentke zaradi težav spremljajo različni telesni in psihološki simptomi, mnogokrat so pri prvih to bolečine v prsih, težave z dihanjem, tresavica, bolečine v trebušni votlini, pri drugih pa pretirano razmišljanje, samomorilne misli, samouničujoče misli, občutki tesnobe in razdražljivost. Oblike pomoči, ki so jih najpogosteje uporabljale, so psihiatrična pomoč, zdravila, psihoterapija, pogovor in psihološka pomoč. O farmakološkem zdravljenju imajo v večini pozitivno mnenje in v večji meri delijo dobre izkušnje. Slaba polovica intervjuvanih je bilo hospitaliziranih. Izpostavljajo visoko finančno obremenitev in dolge čakalne vrste v sklopu dostopnosti oblik pomoči. Poslužujejo se različnih načinov spoprijemanja s težavami, med katerimi največkrat omenjajo šport. Težave tako na vsakdanjik kot na proces študija študentk lahko močno vplivajo. Večina sogovornic nima izkušenj s podporo Univerze v Ljubljani, več kot polovica jih meni, da ta ni dovolj dostopna in razširjena. Vrste podpore, ki so jih uporabile, so svetovanje, psihiater za študente in referat. Skoraj nobena nima lastne izkušnje s stigmatizacijo. S pomočjo raziskave sem ugotovila, da sta potrebna večje ozaveščanje o duševnem zdravju in težavah v povezavi s tem ter povečanje dostopnosti oblik pomoči in podpore.[L. Kumelj]20242024-08-31 08:00:06Diplomsko delo/naloga160585UDK: 613.86-057.875VisID: 45710COBISS_ID: 231774979sl