<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Superhidrofobne površine za povečano odpornost proti zmrzovanju padajočih vodnih kapljic</dc:title><dc:creator>Štucin,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Može,	Matic	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lasersko strukturiranje</dc:subject><dc:subject>superhidrofobnost</dc:subject><dc:subject>omočljivost površin</dc:subject><dc:subject>trk kapljic</dc:subject><dc:subject>odboj kapljic</dc:subject><dc:subject>zmrzovanje kapljic</dc:subject><dc:description>Nabiranje ledu na površinah povzroča težave na številnih področjih. To problematiko lahko učinkovito rešujemo s superhidrofobnimi površinami, ki povečajo odpornost proti zmrzovanju. V okviru zaključne naloge smo s kombinacijo laserskega strukturiranja in hidrofobizacije na aluminijastih substratih razvili superhidrofobne površine, ki uspešno povečajo odpornost proti zmrzovanju padajočih vodnih kapljic. Učinkovitost površin smo določili z meritvami kotov omočenja in ovrednotenjem obstoja odboja vodnih kapljic pri različnih temperaturah podhladitve površine. Dobljene rezultate smo primerjali z neobdelano površino. Pri tem smo se osredotočili na vpliv vlažnosti, temperature in hitrosti kapljice ob trku. Vsi izmerjeni koti omočenja so višji od 160°, histereze kota omočenja pa ne presegajo 5°. Relativna vlažnost v zraku ima velik vpliv na rezultate. Povečana vlažnost zmanjša sposobnost odboja vodnih kapljic pri padcu na podhlajeno površino. Nižanje temperature površine najbolj vpliva na fazo krčenja kapljice, ki se skrajša zaradi hitrejše zamrznitve kapljice. Večje hitrosti kapljice ob trku so pomenile večje maksimalne premere med trkom in tudi večje končne premere kapljic po zamrznitvi. Večja, kot je bila hitrost, bolj se je kapljica razpršila in razpadla na manjše satelitske kapljice. Najboljšo odpornost proti zmrzovanju je izkazala površina s povprečno globino in širino kanalov 26,8 µm oz. 26,8 µm ter razmakom med posameznimi kanali 50 µm.</dc:description><dc:publisher>[M. Štucin] </dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-31 07:30:22</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>160564</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.9.048:544.722.132:532.64(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 263855</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 212802307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
