Pomen gorenjskega nageljna (Dianthus sp.) v slovenski pridelavi okrasnih rastlinMušič, Vid (Avtor) Osterc, Gregor (Mentor) gorenjski nageljpridelavapomenzgodovinabolezniGorenjski nagelj je različica vrtnega nageljna (Dianthus caryophyllus), ki je bila ena najpogostejših gojenih vrst okrasnih rastlin pri nas. Raste pokončno, a se med rastjo zaradi teže poveša čez rob korita. Na dolgih steblih ima sivo srebrne liste, na koncu pa se odpirajo svetlo rdeči cvetovi, ki cvetijo od junija do pozne jeseni. Po izgledu in izvoru mu je soroden švicarski nagelj, ki ga je zamenjal v pridelavi balkonskih okrasnih rastlin zaradi večje odpornosti na bolezni in vremenske razmere. Gorenjski nagelj ima v Sloveniji velik kulturni in simbolni pomen. V preteklosti je okraševal skoraj vsako gorenjsko hišo, ljudje so si ga podarjali ob posebnih priložnostih, njegov motiv je krasil tudi obleke, različne ročne izdelke. Gorenjski nagelj napadajo mnoge bolezni in škodljivci. Med njimi so nageljnova črnoba, koreninska gniloba, pepelasta plesen, siva plesen, med virusi virus lisavosti nageljna, latentni virus in virus obročkaste pegavosti. Najpogostejši škodljivci so pršice, tripsi in listne uši. Zaradi teh je v zadnjih 50 letih v pridelavi vse manj gorenjskega nageljna. Pridelovalci in raziskovalci si prizadevajo očistiti gorenjski nagelj virusov, da se ga bo spet lahko pridelovalo in uporabljalo v okrasne namene.20242024-08-31 07:16:48Diplomsko delo/naloga160558VisID: 242120COBISS_ID: 206036739sl