Ocenjevanje čustvenih stanj pri rejnih živalihČerne, Kristy (Avtor) Zupan Šemrov, Manja (Mentor) rejne živaličustvaocenjevanjemetodeprepoznavanje obrazaNamen diplomskega dela je bil raziskati in predstaviti metode ocenjevanja čustvenih stanj pri rejnih živalih (govedu, prašičih in kokoših nesnicah). Raziskave kažejo, da so živali sposobne doživljati različna čustva, čeprav morda ne na enak način kot ljudje. Z razvojem in posledično vse boljšim razumevanjem sveta, se v ospredje vse bolj postavlja pojem dobrobiti živali in možnost doživljanja pozitivnih čustvenih stanj, saj so s tem neposredno povezani boljša prireja in učinkovitost reje, višja kakovost živalskih proizvodov, zdravje, reprodukcija in dolgoživost živali ter sam odnos med človekom in živaljo. Različna področja znanosti različno definirajo in pojmujejo čustvo. Ker živali niso sposobne verbalne komunikacije, čustev ne moremo meriti neposredno, temveč preko subjektivne, vedenjske, kognitivne in nevrofiziološke komponente. Pri raziskovanju vedenjske komponente se lahko poslužujemo uporabe mikrofonov, videoposnetkov in toplotnih kamer, slik ter posnetkov z namenom preučevanja oblik oglašanj živali ter obrazne mimike in mišičnih kontrakcij. V veliko pomoč pri tem nam je programska oprema za prepoznavanje obraznih potez. Trenutno obstajajo samo neinvazivne metode, kot so sistem za kodiranje obraznih izrazov (ang. Animal facial acting coding system), platforma za prepoznavanje obraznih izrazov, ki lahko samodejno analizira in kodira čustva rejnih živali (ang. Facial coding platform for measuring emotions in farm animals), in lestvica grimas (ang. grimace scale), s katero lahko prikažemo nivo in resnost bolečine, ki jo žival čuti. Znano je, da se živali pri negativnih čustvenih stanjih visoke vzburjenosti in stresu bolj kremžijo, oglašajo pogosteje in z višjimi toni kot pri nižji vzburjenosti in pozitivnih stanjih visoke vzburjenosti. Poleg naštetega si pri govedu in prašičih lahko pomagamo še z opazovanjem položaja repa in ušes, medtem ko pri kokoših nesnicah opazujemo nivo rdečice na neporaščeni glavi, merimo temperaturno perifernih območij okoli oči in pogostost mežikanja.20242024-08-31 07:16:15Diplomsko delo/naloga160554VisID: 242116COBISS_ID: 206150147sl