Ekstracelularni vezikli kot mediatorji medvrstne komunikacijeBambič, Aleksandra Saša (Avtor) Jakše, Jernej (Mentor) Jeseničnik, Taja (Komentor) ekstracelularni veziklieksosomiRNA interferencamedvrstna komunikacijaOsrednja tema diplomskega seminarja so ekstracelularni vezikli in njihova vloga v komunikaciji med celicami organizmov različnih vrst. Po odkritju ekstracelularnih veziklov so raziskovalci najprej mislili, da so namenjeni le izločanju celici nepotrebnih snovi. V kasnejših raziskavah pa je bilo odkrito, da lahko vsebujejo vse glavne makromolekule (RNA, DNA, lipide in proteine). Kasneje se je izkazalo, da preko transporta molekul služijo mnogim nalogam, kot so obramba pred patogeni, patogeneza, imunomodulacija in signalizacija med celicami. Izkazalo se je tudi, da lahko celice proizvajajo več različnih vrst ekstracelularnih veziklov poleg tega obstajajo tudi različne vrste ekstracelularnih veziklov različnih tipov celic (glive, rastline, živali). Vsa omenjena spoznanja in ugotovitev, da lahko organizmi ekstracelularne vezikle uporabljajo za komunikacijo z organizmi drugih kraljestev so vodila v razvoj različnih tehnologij, ki temeljijo na uporabi ekstracelularnih veziklov. To so npr. uporaba ekstracelularnih veziklov pri zaščiti kulturnih rastlin in uporaba ekstracelularnih veziklov pri transportu različnih zdravil in cepiv.20242024-08-31 07:16:01Diplomsko delo/naloga160552VisID: 242114COBISS_ID: 206235139sl