Kaj mi (ne) pomaga preživeti: vračanje k uporabniški perspektiviFras, Sara (Avtor) Urek, Mojca (Mentor) Škraban, Juš (Komentor) samomorilnostakutna samomorilna krizapotrebe med samomorilno krizopomoč v samomorilni kriziuporabniška perspektivauporabniško raziskovanjeKot oseba z lastno izkušnjo samomorilnosti sem ob prebiranju strokovne literature o tem, kako pristopati k ljudem, ki se soočajo s samomorilnostjo, ugotovila, da zame ti pristopi v večini niso primerni. Vprašala sem se, kaj mi (ne) pomaga preživeti. Na podlagi tega vprašanja sem se odločila raziskovati samomorilnost med mladimi. Ne trdim, da so rezultati strokovnih raziskav napačni, menim pa, da jih nikakor ne smemo posploševati. Verjamem, da je potrebno pri raziskovanju potreb ljudi v samomorilni krizi izhajati iz posameznika s prvoosebno izkušnjo samomorilnosti, kar pomeni, da je pomembno v raziskavah delovati v skladu z načeli uporabniške perspektive. V diplomskem delu se osredotočam na prvoosebne izkušnje mladih, ki so se soočali ali se še soočajo s samomorilnostjo in so doživeli akutno samomorilno krizo. Vprašam se, kakšne potrebe in želje so prepoznali v času akutne samomorilne krize, kakšno in čigavo pomoč so takrat prejeli ter kako so prejeto pomoč vrednotili. V prvem delu diplomskega dela opredelim samomorilnost s strokovnega vidika kot večplasten fenomen in definiram samomorilni proces. Nadaljujem s primerjavo suicidoloških in fenomenoloških pogledov ter se opredelim za slednjega. Nato z vidika strokovnjakov iz izkušenj predstavim pojma krize in samomorilne krize. Osredotočim se še na to, kako izgleda doživljanje samomorilnosti s perspektive ljudi, ki smo jo prvoosebno izkusili. Zatem zapišem usmeritve za pomoč ljudem v samomorilni krizi. V naslednjem podpoglavju poudarim pomen uporabniške perspektive v socialnem delu ter pri tem izpostavim moč uporabniškega raziskovanja. Posebej opišem vlogo raziskovalca z osebno izkušnjo, saj sem raziskovanje vodila kot oseba s prvoosebno izkušnjo samomorilnosti. Izvedla sem kvalitativno uporabniško raziskavo. Opravila sem intervjuje z mladimi ženskami, ki so se prvoosebno soočile z akutno samomorilno krizo, pri čemer sem se ravnala po konceptu uporabniške perspektive. Najpomembnejši sklepi raziskave so, da so ljudje v času akutne krize zmožni izraziti svoje potrebe in želje, da se potrebe in želje različnih posameznikov med seboj pomembno razlikujejo in je zato pomembno tudi, da ponudimo ljudem v stiski različne oblike pomoči v skladu z njihovimi željami. Raziskava je namenjena predvsem vsem s prvoosebno izkušnjo samomorilnosti in vsem, ki so kakorkoli vključeni v proces pomoči ljudem v samomorilni krizi. Ljudem z osebno izkušnjo samomorilnosti poskuša potrditi legitimnost njihovega doživljanja in predstaviti različne možnosti pomoči, ki jim lahko pomagajo preživeti. Ostale ljudi lahko raziskava spodbudi, da pristopijo k ljudem v stiski z vprašanji o tem, kaj doživljajo, kaj potrebujejo in česa ne želijo.[S. Fras]20242024-08-30 09:00:04Diplomsko delo/naloga160541UDK: 364.622:159.97VisID: 45707COBISS_ID: 210995459sl