Izzivi omejevanja digitalnega trženja alkoholnih pijač s pregledom slovenske regulativeLevičnik, Gorazd (Avtor) Kukec, Andreja (Mentor) Radoš Krnel, Sandra (Komentor) Ivanc, Blaž (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoalkoholdigitalnotrženjetržno komuniciranjeregulativaUvod: Hitra rast sodobnih digitalnih medijev, predvsem družbenih omrežij in platform za izmenjavo slik in videoposnetkov, je alkoholni industriji omogočila uporabo tehnološko naprednih pristopov in strategij za tržno komuniciranje alkoholnih pijač z izbranimi ciljnimi skupinami. To predstavlja vedno večji regulatorni izziv za evropske države, saj večina izmed njih še ni ustrezno prilagodila svojih področnih predpisov. Namen: Namen magistrskega dela je bil na podlagi obstoječe znanstvene in strokovne literature preučiti skladnost tržnega komuniciranja alkoholne industrije z regulatornimi omejitvami, ki urejajo področje trženja in oglaševanja alkoholnih pijač v digitalnih medijih, ter pregledati veljavno področno ureditev omejevanja oglaševanja alkoholnih pijač v Sloveniji. Metode dela: Izvedli smo sistematični pregled literature v treh osrednjih bibliografskih bazah z recenziranimi revijami (WoS, PubMed, Scopus) ter ročno iskanje sorodnih avtoritativnih virov. Raziskave smo vključili, v kolikor so bile objavljene v angleškem jeziku, med letoma 2004 ter 2022 in so presojale skladnost digitalnega tržnega komuniciranja alkoholnih pijač z zakonsko regulativo ali samoregulativnimi kodeksi. Ob tem smo preučili in predstavili tudi področno slovensko državno regulativo kot tudi industrijsko samoregulativo. Rezultati: Opredelili smo skupno 4690 člankov. Po odstranitvi dvojnikov in proučitvi polne vsebine je bilo nadalje vključenih 14 raziskav. Ugotovitve raziskave kažejo, da je trženje alkoholnih pijač v različnih digitalnih medijih navkljub tehnološkemu napredku otrokom in mladostnikom še vedno pogosto dostopno. Oglaševalske vsebine alkoholnih pijač in blagovnih znamk na teh platformah ostajajo razširjene, pri čemer se za doseganje ciljnih skupin uporablja vse bolj inovativne pristope. Sistemi za preverjanje starosti so večinoma neučinkoviti pri preprečevanju dostopa mladoletnim osebam. Rezultati prav tako razkrivajo pogoste kršitve oglaševalskih samoregulativnih kodeksov ter uporabo prikritih pristopov za izogibanje obstoječim zakonodajnim predpisom. Slovenija se še vedno opira na več kot dvajset let staro zakonodajo, pristojni nadzorni organi pa imajo omejene zmožnosti za spremljanje in ukrepanje. Razprava in zaključek: Obstaja jasna potreba po razvoju boljše zakonodajne ureditve omejevanja digitalnega tržnega komuniciranja alkoholnih pijač po državah članicah EU. Sprejetje zakonodaje mora biti podkrepljeno s kapacitetami za proaktiven nadzor ter učinkovito ukrepanje zoper kršitve. Po evropskih državah, vključno s Slovenijo, bi bilo treba izvesti nadaljnje raziskave o učinkovitosti obstoječih mehanizmov za omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač na družbenih omrežjih, spletiščih in platformah za izmenjavo slik in videoposnetkov.[G. Levičnik]20242024-08-30 07:45:34Magistrsko delo/naloga160524UDK: 614VisID: 134816COBISS_ID: 205831939sl