Genetska pestrost drežniške pasme domače koze Capra aegagrus hircus in ugotavljanje introgresivne hibridizacije z alpskim kozorogom C. ibexPogorevc, Neža (Avtor) Horvat, Simon (Mentor) Simčič, Mojca (Komentor) drežniška kozagenetska pestroststruktura populacijeintrogresivna hibridizacijaalpski kozorogCapraKarakterizacija genetskega ozadja in ocena sorodnosti med pasmami rejnih živali predstavljata pomemben korak pri oblikovanju rejskih programov, ki so predpogoj ohranjanja in reje populacije živali določene pasme. Ta proces je pri ogroženih lokalnih pasmah potrebno izvesti premišljeno. V tej študiji smo prvič ocenili parametre genetske pestrosti, strukturo populacije in morebitne primesi tujih pasem v slovenski avtohtoni pasmi drežniška koza. Več parametrov, na primer veliko število populacijsko specifičnih alelov, je dokazalo edinstven genetski podpis drežniške koze, kar je dodatno potrdila tudi samostojna veja na različnih prikazih filogenetskih dreves. Filogenetska analiza je drežniško kozo razporedila bližje avstrijskim in italijanskim pasmam koz, kar je v skladu z geografsko bližino pasem in zgodovinskimi povezavami na tem območju. Na gorskih pašnikih si drežniška koza, pasma domačih koz (Capra aegagrus hircus), deli habitat z alpskim kozorogom (C. ibex), kar lahko vodi do medvrstnega križanja. Med drežniškimi kozami in alpskimi kozorogi nismo odkrili sledi nedavne introgresivne hibridizacije v nobeni smeri, vendar se je ta verjetno zgodila v času prednikov obeh vrst. Potrdili smo identiteto medvrstnega križanca, ki je potomec prve generacije med samico drežniške koze in samcem alpskega kozoroga. Gre za plodnega križanca, saj smo v tropu drežniških koz odkrili tudi njegova potomca. Introgresivna hibridizacija lahko predstavlja potencialno nevarnost za izgubo genetskih značilnosti obeh ogroženih populacij, kar je dovolj prepričljiv razlog, da so potrebne nadaljnje aktivnosti v smeri nadzora obeh vrst. Z ustreznimi ukrepi lahko omogočimo sobivanje domačih koz in alpskih kozorogov na visokogorskih pašnikih. Naša raziskava je ocenila stanje populacij in predstavlja osnovo za razvoj genomskih orodij za spremljanje in upravljanje z obema populacijama v Sloveniji.20242024-08-30 07:15:07Doktorsko delo/naloga160520VisID: 26542COBISS_ID: 205885187sl