<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključevanje uporabnikov storitev Zavoda Franko Maribor v skupnost</dc:title><dc:creator>Pišotek,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>deinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>normalizacija</dc:subject><dc:subject>vključevanje v skupnost</dc:subject><dc:subject>enakovreden odnos</dc:subject><dc:subject>samostojno življenje</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:description>V nalogi sem se osredotočila na ugotavljanje, kako Zavod Franko Maribor vključuje uporabnike v skupnost. Fokus raziskave je usmerjen v raziskovanje vključevanja ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju v skupnost. Družba je takšne ljudi skozi zgodovino različno sprejemala. Pogosto so ljudje z diagnozo duševnih bolezni stigmatizirani in izključeni iz družbe. Pomemben prispevek k njihovemu ponovnemu vključevanju v skupnost je proces dezinstitucionalizacije. Teme, ki jih obravnavam diplomski nalogi, so: dezinstitucionalizacija, normalizacija, socialna izključenost, vključevanje in sodelovanje, vpliv uporabnikov samostojno življenje, obravnava v skupnosti, osebno načrtovanje in izvajanje storitev, Zavod Franko in podobne organizacije na tem področju, primeri dobrih praks iz tujine, trenutno stanje v Sloveniji in strategija dezinstitucionalizacije. 
V načrtu predstavim metodologijo. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji, saj me zanimajo poglobljene uporabniške izkušnje z življenjem v skupnosti, in podpora, ki jo uporabniki dobivajo pri Zavodu Franko Maribor. Merski instrument, ki sem ga uporabila pri raziskovanju, so vodila za polstrukturiran intervju. Populacija, s katero sem raziskovala tematiko, so uporabniki, vključeni v programe Zavoda Franko Maribor vsaj eno leto in so na dan, ko sem izvajala intervjuje, tam tudi prisotni. Vzorec je bil neslučajnostni in priročni, saj so bile vanj zajete osebe, ki so bile v raziskavi pripravljene sodelovati.
Ugotovila sem, da so uporabniki zadovoljni z načinom dela zaposlenih Zavoda Franko Maribor, da imajo občutek vključenosti v skupnost, da jih zaposleni v zavodu spodbujajo k aktivnemu reševanju njihovih izzivov, pri zaposlitvenih procesih prejemajo podporo in omogočeno jim je, da prevzemajo odgovorne vloge. Zavod Franko svojim uporabnikom omogoča vključevanje v družbo na različne načine, in sicer z: organizacijo različnih dogodkov, terenskim delom, vsakodnevno podporo, uporabnikom so vedno dosegljivi po telefonu. Najpomembneje je, da imajo do uporabnikov enakovreden in spoštljiv odnos, kar dokazuje profesionalnost in strokovnost zaposlenih. Namen normalizacije je, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju obravnavani kot ljudje, ne kot problem, ki ga je potrebno rešiti.</dc:description><dc:publisher>[N. Pišotek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-29 09:00:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160489</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-786.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45683</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234344707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
