Igra pri predšolskih otrocih z motnjo avtističnega spektraKosi, Maruša (Avtor) Bratun, Urša (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijafunkcijska igraMASokupacijasimbolna igraUvod: Igra predstavlja pomemben del otroštva in eno najpomembnejših okupacij otrok. Ima pomembno vlogo pri celostnem razvoju otrok in je zaradi tega pogosto tema terapevtskih in pedagoških praks. Ker se pri otrocih z motnjo avtističnega spektra pojavljajo določeni primanjkljaji, je za strokovnjake, ki delajo z otroki, pomembno, da obravnavajo tudi področje igre. Delovni terapevti, pedagogi, psihologi in drugi strokovni delavci s področja pediatrije se ukvarjajo z razvijanjem in implementiranjem različnih intervencij, ki vplivajo na igro, ter raziskujejo in opazujejo otrokove primanjkljaje in značilnosti v igri. Kljub temu da je področje igre precej raziskano, pregleda literature, ki bi poleg intervencij povzel tudi ugotovitve o značilnostih igre, nismo zasledili. Namen: Raziskati in povzeti, kakšne so značilnosti igre in kako različne intervencije vplivajo na igro pri predšolskih otrocih z motnjo avtističnega spektra. Metode dela: Naredili smo pregled literature po smernicah Centre for Reviews and Dissemination. Iskanje je potekalo v treh podatkovnih bazah: Web of science, SCOPUS in CINAHL. Ob iskanju smo upoštevali tri ključne koncepte: igra, predšolski otroci in motnja avtističnega spektra. Članke smo analizirali deskriptivno in po vzoru tematske sinteze, ter jih ocenili po kakovosti z orodji Joanna Briggs Institute. Rezultati: Analizirali smo šestnajst kvantitativnih člankov, v katerih so bile uporabljene različne metode dela. Nato smo oblikovali tri teme: (1) vrste intervencij, ki vplivajo na igro, (2) zaostanek pri igri in (3) posploševanje/generalizacija naučenih igralnih spretnosti. Razprava in zaključek: Otroci z motnjo avtističnega spektra na področju igre kažejo pomembne primanjkljaje v primerjavi z nevrotipičnimi otroki. Prav zaradi teh primanjkljajev se strokovnjaki ukvarjajo z razvojem in implementacijo uspešnih intervencij za izboljšanje in razvoj igralnih spretnosti. Hkrati opažajo tudi boljše ohranjanje naučenih igralnih spretnosti in posploševanje ali generalizacijo le-teh v druga okolja in druge socialne okoliščine. Delovni terapevti uporabljajo igro kot terapevtsko sredstvo za doseganje razvojnih ciljev, več poudarka pa bi morali dati igri kot okupaciji. V prihodnje bi lahko raziskali področje igre pri drugih skupinah otrok z razvojnimi težavami in se še bolj poglobili v delovnoterapevtske pristope in intervencije.[M. Kosi]20242024-08-29 07:45:47Diplomsko delo/naloga160470UDK: 615.851VisID: 134757COBISS_ID: 205677827sl