<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza sistemov financiranja visokošolskih zavodov v Sloveniji in Evropi</dc:title><dc:creator>Babnik Gatej,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanimirović,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>sistemi financiranja</dc:subject><dc:subject>modeli financiranja</dc:subject><dc:subject>trendi financiranja</dc:subject><dc:subject>ZZrID</dc:subject><dc:subject>ZVis</dc:subject><dc:subject>javne univerze</dc:subject><dc:description>Vezano na spremembe sistemov financiranja so novi pristopi k financiranju ob številnih izzivih in pomanjkljivostih postali del pogovorov znotraj visokošolskega prostora ter predmet več raziskav, predvsem v okviru pomena javnega visokošolskega izobraževanja, načina merjenja njegove učinkovitosti in vzdržnosti sistema v času zviševanja javnih izdatkov. Financiranje visokošolskih zavodov v slovenskem in evropskem prostoru ter ustreznost le-tega sta bila v raziskavi proučena s pomočjo pregleda domače in tuje literature, pregleda in analize zakonodajne ureditve, analize prihodkov slovenskih javnih univerz v obdobju 2018–2022 ter izvedbe poglobljenih intervjujev. Izpostavljene so bile ključne prednosti in izzivi trenutne ureditve ter podani ključni predlogi sprememb, osnovani na podlagi analize virov in prihodkov javnih univerz, ugotovitev iz opravljenih intervjujev in primerjalne analize z drugimi evropskimi državami ter trendi v evropskem prostoru. V okviru raziskave je bilo potrjeno, da predstavlja javno financiranje največji delež prihodkov slovenskih javnih univerz. Na podlagi ugotovitev je mogoče oceniti, da je trenutni sistem glede na velikost države v osnovi ustrezen, a potreben določenih sprememb/izboljšav, med drugimi prilagoditve rasti sredstev in določitve višjega ciljnega odstotka BDP ter ureditve financiranja investicij in investicijskega vzdrževanja. Ugotovitve raziskave pripomorejo k celostnemu razumevanju področja in obravnavane problematike v širšem evropskem okviru. Spodbujajo nadaljnje raziskave, saj je področje kompleksno in potrebno tako raziskovanja kot ureditve. Rezultati raziskave so lahko odločevalcem in načrtovalcem v pomoč pri iskanju novih rešitev ter pripravi sprememb trenutne ureditve, ob čemer bi bilo treba v okviru nadaljnjih raziskav pridobiti določene manjkajoče podatke univerz, proučiti implementacijo novega ZZrID in dolgoročne učinke sprememb ter obravnavati vidik odločevalcev.</dc:description><dc:publisher>[M. Babnik Gatej]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 13:15:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160435</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378:336(497.4)(4)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18368</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205792771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
