<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mladi odrasli z izkušnjo življenja v rejništvu o travmi pred, med in po namestitvi v rejništvo</dc:title><dc:creator>Zavernik,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mešl,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šeme,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>posledice travme</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>zanemarjanje</dc:subject><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>nestabilne nastanitve v rejništvu</dc:subject><dc:subject>na razumevanju travme utemeljen pristop</dc:subject><dc:description>Otroci, ki imajo izkušnjo življenja v rejništvu, so neprimerljivo bolj izpostavljeni travmi, kot otroci, ki te izkušnje nimajo. Rejništvo se vzpostavi z namenom zaščite otroka, kar pomeni, da so ti otroci že znotraj okolja matične družine doživeli težke in obremenjujoče izkušnje. Te izkušnje lahko imajo hude posledice, ki vplivajo na razvoj otroka, hkrati pa vplivajo tudi na posameznikovo razmišljanje, delovanje in dojemanje sveta v odraslosti. Travmatične izkušnje se za otroka ne končajo nujno na točki, ko zapusti matično družino, saj je prehod iz matične družine v rejniško lahko prav tako vir travmatičnih izkušenj. Otroci tekom prehoda doživijo razne izgube, saj so ločeni od svojih staršev, bratov, sester in drugih pomembnih posameznikov, na katere so bili navezani. Prav tako lahko prehod iz matične družine v rejništvo pomeni zamenjavo okolja, kar otroku ruši občutek varnosti in stabilnosti, ki jo potrebuje. Vir dodatne travme so lahko tudi socialni delavci, če ne ravnajo strokovno, po sodobnih konceptih socialnega dela in z veliko občutljivostjo za preprečevanje retravmatizacije. Čeprav je rejništvo sistem, ki mora otroka zaščititi pred tramatičnimi izkušnjami, ki jih je doživel znotraj matične družine, tudi rejništvo ne pomeni nujnega konca tem travmatičnim izkušnjam. Otroci lahko znotraj rejništva doživijo nestabilne nastanitve, ki jim znova rušijo občutek varnosti in stabilnosti, hkrati pa onemogočajo vzpovstavitev zaupanja vrednih in kvalitetnih odnosov. Otroci, ki imajo izkušnjo življenja v rejništvu, lahko travmatične izkušnje doživijo tudi ob izhodu iz rejniške družine oziroma ob vstopu v samostojnost. Ko je prekinitev rejništva hitra in dokončna, posameznika pusti čez noč prepuščenega samemu sebi. Nenaden prehod za te posameznike pomeni finančne, stanovanjske in druge težave, ki pa so ob pomanjkanju podpore lahko še toliko težje.

Po pregledu literature in snovanju teoretičnega dela diplomske naloge sem v okviru raziskave izvedel osem intervjujev s posamezniki, ki imajo izkušnjo življenja v rejništvu v Republiki Sloveniji in so v času izvajanja intervjujev bili starejši od 18 let. V okviru raziskave so me zanimale travmatične izkušnje, ki so jih sodelujoči doživeli v času bivanja v matični družini, med prehodom iz matične družine v rejniško, v času življenja v rejniški družini in ob izhodu iz rejništva.</dc:description><dc:publisher>[R. Zavernik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 12:29:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160420</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-782.42:159.94</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45639</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240010755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
