<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek protitelesa proti CD155 na invazijo celic glioblastoma</dc:title><dc:creator>Mikoš,	Ula	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>BREZNIK,	BARBARA	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CD155</dc:subject><dc:subject>glioblastom</dc:subject><dc:subject>invazija</dc:subject><dc:subject>rakave celice</dc:subject><dc:description>Glioblastom je primarni možganski tumor, ki je eno najbolj agresivnih in smrtonosnih malignih obolenj. Kljub zdravljenju, ki obsega največjo možno kirurško odstranitev in sledečo radioterapijo ter kemoterapijo s temozolomidom, ostaja neozdravljiv. Hitra invazija celic glioblastoma v okoliško možganovino preprečuje popolno odstranitev tumorja, zaradi česar rakave celice ostanejo v možganih po operaciji. Posledično je ponovitev tumorja praktično neizogibna in remisija v povprečju traja le 7 mesecev. CD155 je adhezijski transmembranski glikoprotein tipa 1, ki se v povečani meri izraža na površini celic glioblastoma. V zdravih celicah sodeluje pri kontaktni inhibiciji in celični adheziji, rakave celice pa njegovo funkcijo izkoristijo za lastno korist, ki se kaže v agresivnosti tumorja, ki je povezana s slabo prognozo bolezni. Veliko raziskav je usmerjenih v inhibicijo delovanja CD155 in s tem izboljšavo končnega izida zdravljenja. Tudi mi smo imeli tak namen in sicer smo želeli preučiti vpliv vezave protitelesa proti CD155 (IgCD155) na invazijo celic glioblastoma. Zanimalo nas je, ali lahko s ciljanjem specifičnega proteina na površini rakavih celic vplivamo na njihovo invazijo. S tem namenom smo naredili 3D test invazije sferoidov rakavih celic v Matrigelu; še pred njim pa smo preverili, kolikšno koncentracijo protitelesa lahko uporabimo, brez da bi to toksično vplivalo na viabilnost celic. Izvedeni test viabilnosti MTT je pokazal, da IgCD155 ne vpliva na celično viabilnost tudi pri višjih koncentracijah. Tridimenzijski test invazije je zatem pokazal, da IgCD155 ne vpliva na invazijo diferencirane glioblastomske celične linije, pridobljene iz biopsije tumorja glioblastoma. V diplomskem delu prikazani rezultati predstavljajo prvo osnovo za nadaljnje raziskovanje potencialnega zdravljenja glioblastoma s ciljanjem proteina CD155.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 10:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160412</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24242</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206073091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
